Dogovor o čisti industriji

Glavni elementi dogovora o čisti industriji

Cenovno dostopna energija 

Cenovno dostopna energija je temelj konkurenčnosti. Za znižanje računov za energijo za industrijo, podjetja in gospodinjstva ter spodbujanje prehoda na nizkoogljično gospodarstvo je Komisija sprejela akcijski načrt za cenovno dostopno energijo za

• hitrejše uvajanje čiste energije in pospešitev elektrifikacije,
• dokončanje notranjega energetskega trga s fizičnim medsebojnim povezovanjem,
• učinkovitejšo uporabo energije in zmanjšanje odvisnosti od uvoženih fosilnih goriv.

Spodbuditev povpraševanja po čistih proizvodih

Z aktom o pospeševanju razogljičenja industrije se bo povečalo povpraševanje po čistih proizvodih, izdelanih v EU, in sicer z uvedbo meril glede trajnostnosti, odpornosti in evropske izdelave pri javnih in zasebnih naročilih.  

Komisija bo leta 2026 pregledala tudi okvir za javno naročanje, da bi v javno naročanje za strateške sektorje uvedla merili glede trajnostnosti in odpornosti ter merilo dajanja prednosti evropskim proizvodom. 

Financiranje čistega prehoda

Dogovor o čisti industriji bo mobiliziral več kot 100 milijard evrov za podporo čisti proizvodnji v EU. Komisija 

• je junija 2025 sprejela nov okvir za državno pomoč v okviru dogovora o čisti industriji, da bi pospešila odobritev državne pomoči za uvajanje energije iz obnovljivih virov, razogljičila industrijo in zagotovila zadostne proizvodne zmogljivosti čistih tehnologij,
• bo okrepila sklad za inovacije in predlagala ustanovitev banke za razogljičenje industrije, ki naj bi razpolagala s sredstvi v višini 100 milijard evrov, zagotovljenimi iz razpoložljivih sredstev sklada za inovacije, dodatnih prihodkov, ki izhajajo iz delov sistema trgovanja z emisijami, in s spremembo programa InvestEU,
• bo objavila posebni razpis v okviru programa Obzorje Evropa za spodbujanje raziskav in inovacij na teh področjih,
• bo spremenila uredbo o InvestEU, da se poveča znesek finančnih poroštev, ki jih lahko program InvestEU zagotovi za podporo naložbam. S tem se bo mobiliziralo do 50 milijard evrov za uvajanje čiste tehnologije, čiste mobilnosti in zmanjšanja količine odpadkov.

Krožnost in dostop do materialov 

Kritične surovine so ključne za našo industrijo. Zato mora EU zagotoviti dostop do teh surovin in zmanjšati odvisnost od nezanesljivih dobaviteljev. Vključevanje krožnosti v našo strategijo za razogljičenje je ključnega pomena za čim boljše izkoriščanje omejenih virov EU. Komisija bo: 

• vzpostavila mehanizem, ki bo evropskim podjetjem omogočil združevanje povpraševanja po kritičnih surovinah,
• ustanovila center EU za kritične surovine za namene skupne nabave surovin v imenu zainteresiranih podjetij, kar bo ustvarilo ekonomijo obsega in pomenilo večji vpliv pri pogajanjih za boljše cene in pogoje,
• leta 2026 sprejela akt o krožnem gospodarstvu, da se pospeši prehod na krožno gospodarstvo in zagotovi učinkovita poraba redkih materialov ter njihova ponovna uporaba, zmanjša naša svetovna odvisnost in ustvarijo visokokakovostna delovna mesta. Cilj je do leta 2030 doseči 24-odstotno stopnjo krožnosti materialov. 

Delovanje na svetovni ravni 

EU bolj kot kdaj prej potrebuje zanesljive svetovne partnerje. Poleg izvajanja tekočih in novih trgovinskih sporazumov bo Komisija: 

• začela izvajati partnerstva za čisto trgovino in naložbe, ki bodo omogočila diverzifikacijo dobavnih verig in sklepanje vzajemno koristnih dogovorov; prvo tako partnerstvo je bilo podpisano z Južno Afriko novembra 2025,
• z vrsto instrumentov trgovinske zaščite in drugih instrumentov zagotovila, da bo industrija EU gospodarsko varna in odporna glede na svetovno konkurenco in geopolitične negotovosti,
• poenostavila in okrepila mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, orodje EU za določitev poštene cene ogljika, izpuščenega med proizvodnjo ogljično intenzivnega blaga.

Komisija je oktobra 2025 predstavila novo svetovno podnebno in energetsko vizijo EU, da bi opisala, kako lahko EU oblikuje svetovni čist in odporen prehod, hkrati pa krepi partnerstva in prispeva h konkurenčnosti EU.

Spretnosti in kakovostna delovna mesta 

Delovna sila EU potrebuje potrebne spretnosti za podporo prehodu na nizkoogljično gospodarstvo, vključno s spretnostmi na področju čistih tehnologij, digitalizacije in podjetništva.  

Komisija je vzpostavila unijo spretnosti, ki bo vlagala v delovno silo, razvijala spretnosti in ustvarjala kakovostna delovna mesta.  

Erasmus+ bo okrepil programe izobraževanja in usposabljanja za razvoj usposobljene in prilagodljive delovne sile ter obravnaval pomanjkanje spretnosti v ključnih sektorjih, in sicer s sredstvi v višini do 90 milijonov evrov. 

Dogovor o čisti industriji bo osredotočen tudi na horizontalne dejavnike, ki so potrebni za konkurenčno gospodarstvo:  

• zmanjšanje birokracije,  
• polno izkoriščanje obsega enotnega trga,  
• spodbujanje kakovostnih delovnih mest,
• boljše usklajevanje politik na ravni EU in nacionalni ravni.