Trajnostna oskrba s surovinami
Pri doseganju podnebnih in digitalnih ciljev so med prihodnjimi izzivi pridobivanje in predelava kritičnih surovin v Evropi ter zagotavljanje ključnih dobavnih verig.
Litij, kobalt in nikelj se uporabljajo v proizvodnji baterij; galij se uporablja v sončnih panelih; bor se uporablja pri tehnologijah vetrne energije; titan in volfram se uporabljata v vesoljskem in obrambnem sektorju.
EU želi z evropskim aktom o kritičnih surovinah zagotoviti varno in trajnostno oskrbo s kritičnimi surovinami za evropsko industrijo ter znatno zmanjšati odvisnost EU od uvoza iz ene same države.
Cilji evropskega akta o kritičnih surovinah
Evropski akt o kritičnih surovinah je podlaga za krepitev zmogljivosti EU in odpornosti njenih dobavnih verig kritičnih surovin. Cilji akta:
- krepitev domačih dobavnih verig
- krepitev mednarodnih prizadevanja za razvoj vzajemno koristnih partnerstev s tretjimi državami
Ključni stebri akta
Evropski akt o kritičnih surovinah si prizadeva okrepiti zmogljivosti EU na področju kritičnih surovin v vseh fazah vrednostne verige. Namenjen je tudi krepitvi naše odpornosti z zmanjšanjem odvisnosti, povečanjem pripravljenosti ter spodbujanjem trajnostnosti in krožnosti dobavnih verig. Za dosego navedenih ciljev je akt zasnovan okoli štirih stebrov.
Akt določa seznam kritičnih surovin in seznam strateških surovin, ki so ključne za tehnologije zelenega in digitalnega prehoda ter na obrambnem in vesoljskem področju. Določa tudi referenčne vrednosti za domače zmogljivosti vzdolž dobavne verige strateških surovin do leta 2030: pokrivanje 10 % letnih potreb EU z lastnim pridobivanjem surovin; 40 % za predelavo in 15 % za recikliranje. Iz posamezne tretje države ne sme izvirati več kot 65 % letnih potreb EU za vsako strateško surovino v kateri koli ustrezni fazi predelave.
EU mora okrepiti svojo vrednostno verigo surovin, in sicer od pridobivanja in rafiniranja do predelave in recikliranja. EU bo morala zato poskrbeti za razvoj nacionalnih programov za raziskovanje, oblikovati bolj racionaliziran in predvidljiv pristop k postopkom izdaje dovoljenj ter zagotoviti lažji dostop do financiranja.
Ta steber se osredotoča na izboljšanje sposobnosti EU, da vzdrži motnje v dobavni verigi. To lahko doseže s povečanjem zmogljivosti spremljanja s stresnimi testi, zagotavljanjem usklajenih prizadevanj za ustvarjanje strateških zalog ter spodbujanjem trajnostnih naložb in trgovine.
EU bo okrepila uvajanje in uporabo prelomnih tehnologij na področju kritičnih surovin. Vzpostavitev obsežnega partnerstva za spretnosti na področju kritičnih surovin ter akademije za surovine spodbujala razvoj spretnosti, ki so pomembne za delovno silo v dobavnih verigah kritičnih surovin.
Spodbujati je treba recikliranje surovin in oblikovati pogoje za vzpostavitev robustnega sekundarnega trga. V tem smislu je treba spodbujati pridobivanje kritičnih surovin iz objektov za ravnanje z rudarskimi odpadki in okrepiti prizadevanja za ublažitev škodljivih učinkov na pravice delavcev, človekove pravice in varstvo okolja. Priznati je treba tudi certifikacijske sheme za povečanje trajnostnosti kritičnih surovin na trgu EU.
Surovine in pomen mednarodnega sodelovanja
EU je močno odvisna od uvoza kritičnih surovin iz tretjih držav. Zaradi naše odvisnosti in naraščajočega svetovnega povpraševanja ob prehodu na digitalno in zeleno gospodarstvo so dobavne verige ranljive.
Mednarodna trgovina je zato bistvenega pomena za podporo svetovni proizvodnji in zagotavljanje raznolikosti oskrbe. EU si bo prizadevala za vzajemno koristna partnerstva s trgi v vzponu in gospodarstvi v razvoju, zlasti v okviru svoje strategije Global Gateway. EU bo okrepila trgovinske ukrepe, med drugim z ustanovitvijo kluba za kritične surovine za vse podobno misleče države, ki so pripravljene okrepiti svetovne dobavne verige, s krepitvijo Svetovne trgovinske organizacije (STO), širitvijo njene mreže sporazumov o spodbujanju trajnostnih naložb in prostotrgovinskih sporazumov ter večjim poudarkom na področju boja proti nepoštenim trgovinskim praksam.
EU bo nadalje razvijala strateška partnerstva in sodelovala z zanesljivimi partnerji, da bi spodbujala njihov trajnosten gospodarski razvoj z ustvarjanjem vrednostnih verig v njihovih državah, ob tem pa podpirala varne, odporne, cenovno dostopne in dovolj raznolike vrednostne verige za EU.