Preskoči na glavno vsebino
Logotip Evropske komisije
slsl
Evropska komisija

Širitev EU

Kaj dela EU

Celebration of the 20th anniversary of the 2004 EU enlargement

Širitev EU je ključno gonilo dolgoročne varnosti, miru, stabilnosti in blaginje v Evropi. Promovira skupne vrednote, vključno z demokracijo, pravno državo in spoštovanjem temeljnih pravic, hkrati pa spodbuja gospodarsko rast.

Širitvena politika je namenjena državam, ki se želijo pridružiti EU, in potencialnim kandidatkam. Za države, ki želijo pristopiti k Evropski uniji, je članstvo v EU močna spodbuda za demokratične in gospodarske reforme.

Komisija pomaga državam, ki se želijo pridružiti Evropski uniji, pri izpolnjevanju potrebnih meril, in jih podpira pri izvajanju povezanih ekonomskih in demokratičnih reform.

Glavni cilji širitvene politike EU so:

  • spodbujanje miru in stabilnosti v regijah v bližini meja EU
  • pomoč pri izboljšanju kakovosti življenja ljudi s čezmejnim vključevanjem in sodelovanjem
  • spodbujanje blaginje in možnosti za evropska podjetja in državljane
  • spodbujanje, podpora in spremljanje sprememb v državah, ki se želijo pridružiti Evropski uniji, v skladu z vrednotami, predpisi in standardi EU 

Izvedenih je bilo sedem krogov širitve, s katerimi so se vsakič spremenile tako Evropska unija kot države, ki so se pridružile. Danes je v Evropski uniji 27 držav. V pristopni proces je trenutno vključenih deset držav, ki si prizadevajo za članstvo.

Kako poteka širitev EU

Katere države se lahko pridružijo EU?

Evropski uniji se lahko pridruži vsaka evropska država, ki spoštuje demokratične vrednote EU in jih uveljavlja. 

Država lahko postane članica EU, samo če izpolnjuje pogoje za članstvo.

Kateri so koraki v procesu pridružitve?

Pridružitev države Evropski uniji poteka v treh glavnih fazah, ki jih morajo potrditi vse države članice EU.

Evropska komisija v pristopnem procesu pomaga državam, ki se želijo pridružiti EU, pri izpolnjevanju potrebnih meril za čkanstvo in jih podpira pri izvajanju povezanih ekonomskih in demokratičnih reform. Reforme morajo zagotoviti trdne, trajnostne in trajne rezultate.

Ko obe strani zaključita pogajanja in spremljajoče reforme, se država – ob soglasju vseh držav članic EU – lahko pridruži Evropski uniji

Področja ukrepanja

Pravna država

Obveznosti, ki jih morajo države izpolniti, preden se pridružijo EU, in kako EU podpira države pristopnice pri vzpostavljanju družbe, ki temelji na pravni državi.

Civilna družba

Kako EU podpira udeležbo državljanov v družbenem in političnem življenju v državah pristopnicah.

Skupni regionalni trg

Zahodni Balkan gradi skupni trg za boljše povezovanje regije z enotnim trgom EU pred pristopom.

Ekonomsko upravljanje

Gospodarska merila, ki jih morajo države izpolniti, preden se pridružijo EU, in kako EU podpira države pri izvajanju potrebnih gospodarskih reform.

Ključni dosežki

  • S širitvijo se je povečala blaginja, izboljšal se je življenjski standard in okrepila demokracija in varnost v EU in državah, vključenih v širitveni proces.
  • Sodelovanje EU na Zahodnem Balkanu je prispevalo k reševanju konflikta, sodelovanju in spravi ter podprlo demokratične in gospodarske reforme v regiji.
  • EU je postala največji svetovni enotni trg, zaradi česar je postala še privlačnejši trgovinski partner. Od leta 2004 se je obseg naše mednarodne trgovine na svetovni ravni povečal in leta 2023 dosegel 5 000 milijard evrov.
  • Od širitve leta 2004, ko je deset držav članic postalo države članice, se je gospodarstvo EU povečalo za 27 %.
  • Po zaslugi naložb in sredstev EU je v 27 državah članicah zrasla sodobna infrastruktura in so bile vzpostavljene povezave, ki zbližujejo našo celino.
  • Evropski družbi je prineslo koristi zaradi večjega števila inovacij, javnih in zasebnih naložb, prostega pretoka blaga, storitev, kapitala in oseb, višjih standardov in večjih priložnosti.

V žarišču

Visit of Marta Kos and Glenn Micallef, European Commissioners, to Slovenia
Skupni dialog o mladinski politiki s komisarko Marto Kos in komisarjem Glennom Micallefom

Dogodka v Novi Gorici, ki je ena od evropskih prestolnic kulture za leto 2025, se je udeležilo 40 mladih udeležencev in udeleženk. Skupina je zastopala mlade iz držav članic EU, Zahodnega Balkana in držav evropskega sosedstva. Mnogi so dejavno vključeni v mladinsko delo, delo ali prostovoljstvo pri organizacijah, kot so Mladi evropski federalisti ali mladi evropski ambasadorji.

Več informacij

Sorodne informacije