Drugo letno poročilo o strateškem predvidevanju z naslovom „Zmogljivost in svoboda ukrepanja EU“ predstavlja v prihodnost usmerjen in večdisciplinaren pogled na glavne trende, ki bodo vplivali na zmogljivost in svobodo ukrepanja EU v naslednjih desetletjih. To so: podnebne spremembe in drugi okoljski izzivi, digitalna hiperpovezljivost in tehnološke spremembe, pritiski na demokracijo in vrednote ter spremembe v svetovnem redu in demografiji. Obravnava tudi nova vprašanja, negotovosti in odločitve, ki bodo oblikovali prihodnost Evrope in sveta, ter pojasnjuje možne odzive politike za odprto strateško avtonomijo EU. V poročilu o strateškem predvidevanju za leto 2021 je opredeljenih tudi 10 strateških področij, na katerih lahko EU okrepi svojo zmogljivost in svobodo ukrepanja.Sporočilo temelji na dokumentu Skupnega raziskovalnega središča (JRC) z naslovom Oblikovanje in zagotavljanje odprte strateške avtonomije EU do leta 2040 in naprej. Page contents Page contents Ključni svetovni megatrendi, ki bodo v prihodnosti vplivali na EU Poročilo o strateškem predvidevanju za leto 2021 se osredotoča na ključne svetovne megatrende, ki bodo v prihodnjih desetletjih vplivali na EU: od podnebnih sprememb, pospeševanja tehnološkega razvoja in digitalizacije do velikih gospodarskih, geopolitičnih in demografskih sprememb. Podnebne spremembe in drugi okoljski izzivi: Globalno segrevanje bo v naslednjih 20 letih verjetno preseglo 1,5 °C in se do sredine stoletja približalo 2 stopinjama, kar bo še povečalo pritisk na varno preskrbo s hrano in vodo po vsem svetu. Do leta 2050 bo 200 milijonov ljudi potrebovalo humanitarno pomoč, delno tudi zaradi ekoloških posledic. Digitalna hiperpovezljivost in tehnološke spremembe: Število povezanih naprav po vsem svetu bi se lahko povečalo s 30,4 milijarde leta 2020 na 200 milijard leta 2030. Večja povezljivost naprav, krajev in ljudi bo privedla do novih izdelkov, storitev, poslovnih modelov ter življenjskih in delovnih vzorcev. Evropa si prizadeva, da ohrani vodilni položaj na področju dvojnega prehoda in umestitev na nastajajoči dobičkonosni trg, ter ustvari nove oblike dela, denimo zelena delovna mesta, in sicer tako v uveljavljenih kot v razvijajočih se sektorjih. Pritisk na demokracijo in vrednote: Leta 2020 je 34 % svetovnega prebivalstva živela v državah, v katerih so zaznali upad demokratičnega upravljanja. Samo v 4 % držav se je raven demokracije okrepila. Zavajajoče informacije, ki se širijo s pomočjo novih orodij in spletnih platform, bodo predstavljale čedalje večje izzive za demokratične sisteme in pomenijo novo osnovo za informacijsko vojskovanje. Spremembe v svetovni ureditvi in demografiji: Svet je čedalje bolj večpolaren. Kitajska bo predvidoma pred koncem tega desetletja postala največje svetovno gospodarstvo, Indija bo v naslednjih 20 letih verjetno prehitela EU. Število svetovnega prebivalstva bo do leta 2030 predvidoma doseglo 8,5 milijarde, leta 2050 pa 9,7 milijarde, medtem ko naj bi se število prebivalcev v EU do leta 2050 zmanjšalo za 5 %, in sicer na nekaj več kot 420 milijonov. Vse te spremembe bodo vplivale na svobodo in zmogljivost ukrepanja EU ter zahtevale učinkovite in usklajene ukrepe na ravni politike. 10 strateških področij za krepitev vodilne vloge EU v svetu Poročilo o strateškem predvidevanju za leto 2021 skuša opredeliti dobro zasnovane politike in zaveze, ki bodo kos izzivom prihodnosti in bodo EU omogočile najboljše izhodišče za uresničevanje dolgoročnih ciljev politike ter zagotovitev strateške vloge v večpolarnem in konfliktnem svetovnem redu. Poudarja tudi pomen povezanosti notranjih in zunanjih politik ter poziva k celovitemu pristopu. EU bo še naprej uporabljala tesna mednarodna partnerstva za spodbujanje miru, stabilnosti in blaginje, enotno nastopala proti zlonamernim akterjem, reševala skupne izzive ter se zavzemala za napredek. Prizadevala si bo za krepitev vzajemnih koristi s sosednjimi državami in drugimi, bolj oddaljenimi partnerji. Prevzela bo vodilno vlogo na področju učinkovitega večstranskega sodelovanja, hkrati pa varovala državljane in gospodarstvo EU pred nepoštenimi in izkoriščevalskimi praksami. EU je v okviru procesa predvidevanja opredelila 10 strateških področij, da bi zagotovila svobodo in zmogljivost ukrepanja Unije v prihodnjih desetletjih: Zagotavljanje vzdržnih in odpornih zdravstvenih in prehranskih sistemov Zagotavljanje razogljičene in cenovno dostopne energije Krepitev zmogljivosti na področju upravljanja podatkov, umetne inteligence in najnovejših tehnologij Zagotavljanje in razvejanost oskrbe s kritičnimi surovinami Zagotavljanje globalnega položaja prvega na trgu pri določanju standardov Vzpostavitev odpornih gospodarskih in finančnih sistemov, ki bodo kos izzivom prihodnosti Razvoj in ohranjanje znanj in spretnosti ter talentov, ki ustrezajo ambicijam EU Krepitev varnostnih in obrambnih zmogljivosti ter dostopa do vesolja Sodelovanje s svetovnimi partnerji za spodbujanje miru, varnosti in blaginje za vse Krepitev odpornosti institucij Documents 8. SEPTEMBER 2021Strategic Foresight Report - 2021 8. SEPTEMBER 2021Strategic Foresight Report – 2021 - reader friendly version Sorodne povezave Vprašanja in odgovori o poročilu o strateškem predvidevanju za leto 2021Website on Strategic ForesightPoročilo Skupnega raziskovalnega središča o znanosti za politiko – spletišče
Drugo letno poročilo o strateškem predvidevanju z naslovom „Zmogljivost in svoboda ukrepanja EU“ predstavlja v prihodnost usmerjen in večdisciplinaren pogled na glavne trende, ki bodo vplivali na zmogljivost in svobodo ukrepanja EU v naslednjih desetletjih. To so: podnebne spremembe in drugi okoljski izzivi, digitalna hiperpovezljivost in tehnološke spremembe, pritiski na demokracijo in vrednote ter spremembe v svetovnem redu in demografiji. Obravnava tudi nova vprašanja, negotovosti in odločitve, ki bodo oblikovali prihodnost Evrope in sveta, ter pojasnjuje možne odzive politike za odprto strateško avtonomijo EU. V poročilu o strateškem predvidevanju za leto 2021 je opredeljenih tudi 10 strateških področij, na katerih lahko EU okrepi svojo zmogljivost in svobodo ukrepanja.Sporočilo temelji na dokumentu Skupnega raziskovalnega središča (JRC) z naslovom Oblikovanje in zagotavljanje odprte strateške avtonomije EU do leta 2040 in naprej.
