Vpliv demografskih sprememb v Evropi

Moč demografije

Demografija pripoveduje zgodbo o našem življenju. O tem, koliko let bomo verjetno živeli, koliko otrok lahko pričakujemo ter kje in kako bomo verjetno živeli. Demografske spremembe močno vplivajo na naša gospodarstva, naše socialne in zdravstvene sisteme ter stanovanjske in infrastrukturne potrebe v regijah Evrope. To pa vpliva na državne proračune in politike. EU vključuje demografska vprašanja v oblikovanje ustreznih politik EU in na ravni EU smo sprejeli številne posebne pobude, ki podpirajo države članice pri spopadanju z demografskimi spremembami.

Preberite poročilo: Vpliv demografskih sprememb v spreminjajočem se okolju

Z razumevanjem vzrokov in učinkov demografskega prehoda bomo bolje obvladovali njihove posledice in izkoristili priložnosti, s pomočjo katerih bomo lahko zgradili uspešno EU za prihodnje generacije.

Demografske spremembe v EU učinkujejo na

• trga dela – ker se delovno sposobno prebivalstvo v Evropi krči, je treba za ohranitev gospodarske rasti več ljudi vključiti v trg dela in/ali povečati produktivnost s tehnološkim napredkom ter razvojem spretnosti
• zaposlovanje – ker ljudje živijo dlje in bolj zdravo, mnogi želijo delati dlje, čeprav ne nujno na enakih delovnih mestih
• storitve oskrbe – z vse večjim deležem starejših se v EU povečuje potreba po storitvah oskrbe in ogroža dolgoročna vzdržnost javnih financ naših socialnih držav
• demografsko ravnovesje – demografski razvoj ne vpliva v enaki meri na vse države in regije; medtem ko naj bi se število prebivalstva v več državah članicah EU že v naslednjih letih zmanjšalo, naj bi se število prebivalstva v drugih državah članicah v istem obdobju povečalo
• podeželska območja – na splošno so podeželske regije bolj prizadete zaradi upada prebivalstva zaradi naravnih sprememb in odseljevanja kot pretežno mestne regije
• položaj Evrope v svetu – ker naj bi se delež EU v svetovnem prebivalstvu v prihodnjih desetletjih še naprej zmanjševal, je potreba po tesnem sodelovanju na vseh ravneh vse nujnejša, da se zagotovi konkurenčnost našega enotnega trga

Več demografskih statističnih podatkov za posamezne države EU

Evropejci in Evropejke živijo danes dlje in bolj zdravo kot kdaj prej. V prihodnjih desetletjih se bosta delež in število starejših ljudi v EU povečala. Ta trend močno vpliva na vsakdanje življenje ljudi in našo družbo ter prinaša priložnosti in izzive.

Glede na obseg, hitrost in učinek tega trenda v družbi je pomembno razmisliti o novih pristopih in zagotoviti, da bodo politike ustrezale svojemu namenu v obdobju velikih sprememb – od zelenega in digitalnega prehoda do novih oblik dela in spopadanja z glavnimi zdravstvenimi izzivi, med drugim pandemijami.

Za obvladovanje učinkov staranja so večinoma pristojne države članice, EU pa je v dobrem položaju, da opredeli ključna vprašanja in trende ter podpre ukrepe na področju staranja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Državam članicam in regijam lahko pomaga pri oblikovanju odzivov politike na staranje, prilagojenih nacionalnim razmeram.

Zelena knjiga o staranju

Evropska komisija je januarja 2021 objavila Zeleno knjigo o staranju, s katero je začela široko orientacijsko razpravo o staranju, da bi razpravljala o možnostih za predvidevanje izzivov in priložnosti, ki jih staranje prinaša, ter odzivanju nanje, pa tudi o tem, kako čim dlje ohraniti dobro kakovost življenja starajočega se prebivalstva. Prispevki k javnemu posvetovanju o zeleni knjigi so pomagali opredeliti ukrepe, potrebne za podporo spodbujanju gospodarske in socialne odpornosti v starajoči se Evropi.

V Evropi poteka znatna demografska preobrazba. Demografske spremembe bistveno vplivajo na vsakdanje življenje ter zahtevajo celostne in integrirane rešitve.

Ker naši državljani živijo dlje in bolj zdravo, morajo biti vse naše politike usmerjene v prihodnost in podpirati prehod s starajoče se družbe na dolgoživo družbo.

Evropski svet je v sklepih iz junija 2023 pozval Komisijo, naj pripravi nabor orodij za podporo državam članicam pri obravnavanju demografskih izzivov in njihovega vpliva na konkurenčne prednosti Evrope.

Nabor orodij za demografijo, pripravljen kot odziv Komisije, temelji na izkušnjah iz vse EU, z njim pa je zastavljen celovit pristop k demografskim spremembam, ki temelji na štirih stebrih:          

1. podpora staršem z boljšim usklajevanjem družinskih želja in plačanega dela, zlasti z zagotavljanjem dostopa do kakovostne nege in varstva otrok ter usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja;
2. podpiranje in opolnomočenje mlajših generacij, da uspevajo ter razvijajo svoje spretnosti, in olajševanje njihovega dostopa do trga dela in cenovno dostopnih stanovanj;
3. opolnomočenje starejših generacij in ohranjanje njihove blaginje z reformami v povezavi z ustreznimi politikami glede trga dela in delovnega mesta;
4. po potrebi obravnavanje pomanjkanja delovne sile z upravljanimi zakonitimi migracijami ob popolni skladnosti z uporabo talentov iz EU.

Pri naboru orodij se priznava potreba po upoštevanju teritorialne razsežnosti demografskih sprememb, zlasti v regijah, ki se soočajo z upadanjem števila prebivalstva in znatno izhodno mobilnostjo mladih delavcev („beg možganov“).

Na katerih področjih smo dejavni