Nujnost reforme
Netrajnostna raba naravnih virov EU, zlasti degradacija in onesnaževanje tal, je eden od glavnih vzrokov za podnebno krizo in krizo biotske raznovrstnosti. Terjala je že na tisoče življenj in stala več milijard evrov.
Suše, požari v naravi, pomanjkanje vode in tveganje poplav so vse pogostejši, njihove tragične posledice pa prizadenejo že tri četrtine evropskih držav.
Izguba pridelka zaradi degradiranega okolja, onesnaženja, suše, vročinskih valov, poplav in novih škodljivcev povzroča stroške kmetom in ribičem. Drago pa stane tudi državljane, saj se posledično zvišujejo cene hrane.
Evropska komisija predlaga ukrepe, ki bodo imeli dolgoročne gospodarske, socialne, zdravstvene in okoljske koristi ter zagotovili trajnostno rabo naravnih virov EU.
Tla so ključni živi naravni vir, ki je bistvenega pomena za naše okolje, gospodarstvo in družbo. So neobnovljiv naravni vir, v katerem medsebojno deluje več sto tisoč življenjskih vrst. Tla zagotavljajo številne ekosistemske storitve, od katerih smo odvisni pri preprečevanju naravnih nesreč, blaženju podnebnih sprememb in zagotavljanju prehranske varnosti.
S predlagano zakonodajo o spremljanju tal želi Komisija poskrbeti za zdrava tla v EU do leta 2050, in sicer z zbiranjem podatkov o zdravju tal ter dajanjem teh podatkov na voljo kmetom in drugim upravljavcem tal. Predlog:
- zagotavlja jasno in enotno opredelitev zdravja tal
- vzpostavlja trden in skladen okvir za spremljanje
- določa trajnostno upravljanje tal kot pravilo
- od držav članic zahteva, da opredelijo in raziščejo potencialno onesnažena območja ter odpravijo nesprejemljiva tveganja za zdravje ljudi in okolje
Boljši podatki o tleh bodo omogočili:
- podporo inovacijam, tehnološkim in organizacijskim rešitvam v kmetijskih praksah
- boljše razumevanje trendov v zvezi s sušami, zadrževanjem vode in erozijo za učinkovitejše preprečevanje in obvladovanje nesreč
- nove poslovne, inovacijske in zaposlitvene možnosti za kmete in upravljavce zemljišč
Nove tehnologije lahko pripomorejo h krepitvi odpornosti kmetijstva in gozdnih zemljišč ter zaščitijo pridelek pred učinki podnebnih sprememb, izgubo biotske raznovrstnosti in degradacijo okolja. Nove genomske tehnike so inovativna orodja, ki prispevajo k večji trajnostnosti in odpornosti našega prehranskega sistema.
Omogočajo razvoj izboljšanih rastlinskih sort, ki so odporne proti podnebnim spremembam in škodljivcem, potrebujejo manj gnojil in pesticidov ter lahko zagotovijo večji pridelek. To prispeva k prepolovitvi uporabe in tveganja kemičnih pesticidov ter zmanjšanju odvisnosti EU od uvoza kmetijskih proizvodov.
Kaj so nove genomske tehnike?
Nove genomske tehnike so tehnike, ki lahko pripomorejo k hitrejšemu žlahtnjenju novih rastlinskih sort in so bolj natančne od klasičnih tehnik žlahtnjenja, kot sta selekcija semen in križanje. Z novimi genomskimi tehnikami se lahko proizvedejo zelo raznoliki rastlinski proizvodi. Te rastline imajo lahko le majhne spremembe, do katerih lahko pride tudi v naravi ali s klasičnim žlahtnjenjem, ali pa so njihove spremembe kompleksnejše.
Evropska komisija želi z novimi pravili zagotoviti visoko raven varovanja zdravja in okolja, prispevati k trajnostnosti najrazličnejših rastlinskih vrst ter ustvariti priložnosti za raziskave in inovacije.
Predlog:
- določa dve kategoriji rastlin, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami: rastline, primerljive z naravno prisotnimi variacijami, in rastline s kompleksnejšimi spremembami
- zagotavlja spodbude za usmerjanje razvoja rastlin v podporo ciljem trajnostnosti
- zagotavlja preglednost vseh rastlin, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami, na trgu EU (npr. z označevanjem semen)
- zagotavlja zanesljivo spremljanje gospodarskih, okoljskih in socialnih učinkov proizvodov, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami
Izboljšanje rastlinskega in gozdnega razmnoževalnega materiala
Evropski sektor semen je največji izvoznik na svetovnem trgu semen.
Rastlinski razmnoževalni material se uporablja za razmnoževanje drugih rastlin (semen, potaknjencev, korenin in gomoljev itd.). Gozdni razmnoževalni material pa se nanaša na semena, rastline in dele drevesnih vrst, ki se uporabljajo za ustvarjanje gozdov in sajenje dreves. Pomembno je, da zakonodaja sledi razvoju znanosti.
Komisija želi s predlagano uredbo povečati raznolikost in kakovost semen, potaknjencev in drugega rastlinskega razmnoževalnega materiala. S tem bo zagotovljen stabilen pridelek, semena bodo prilagojena pritiskom podnebnih sprememb, ohranjena bo genska raznovrstnost kmetijskih rastlin, hkrati pa se bo prispevalo k prehranski varnosti.
Kar zadeva gozdni reprodukcijski material, bodo nova pravila zagotovila, da bo pravo drevo zasajeno na pravem mestu, zaradi česar bodo gozdovi bolje prilagojeni podnebnim spremembam.
Več informacij o rastlinskem in gozdnem razmnoževalnem materialu
Zmanjšanje živilskih in tekstilnih odpadkov
Zmanjšanje živilskih in tekstilnih odpadkov lahko prispeva k učinkovitejši rabi naravnih virov in nadaljnjemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v teh sektorjih.
Boj proti živilskim odpadkom
EU in njene države članice odločno podpirajo cilje trajnostnega razvoja Združenih narodov, da se do leta 2030 prepolovi količina živilskih odpadkov na svetu na maloprodajni ravni in ravni potrošnikov. Komisija predlaga, naj države članice za hitrejši napredek EU do leta 2030 zmanjšajo količino živilskih odpadkov:
- za 10 % pri predelavi in proizvodnji
- za 30 % (na prebivalca) pri prodaji na drobno, v gostinstvu in v gospodinjstvih
Z bojem proti živilskim odpadkom se prihrani hrana za ljudi, podjetja in potrošniki lahko privarčujejo denar, zmanjša pa se tudi vpliv proizvodnje in porabe hrane na okolje.
Trajnostni in krožni tekstilni izdelki
Evropska potrošnja tekstilnih izdelkov ima za hrano, bivalnimi objekti in mobilnostjo četrti največji vpliv na okolje in podnebne spremembe. Tekstilni izdelki povzročajo tudi enega od treh največjih pritiskov na rabo vode in tal ter so med prvimi petimi po uporabi surovin in emisijah toplogrednih plinov v EU.
V boju proti tekstilnim odpadkom Komisija predlaga pravila, s katerimi bi proizvajalci postali odgovorni za celoten življenjski cikel tekstilnih izdelkov in s katerimi bo podprla trajnostno ravnanje s tekstilnimi odpadki po vsej EU:
- uvedba obveznih in usklajenih shem razširjene odgovornosti proizvajalca za tekstilne izdelke v vseh državah članicah EU, pri čemer proizvajalci krijejo stroške ravnanja s tekstilnimi odpadki
- olajšanje izvajanja zahteve za države članice po ločenem zbiranju tekstilnih odpadkov od leta 2025
- spodbujanje raziskav in razvoja na področju inovativnih tehnologij za krožnost tekstilnega sektorja in obravnava vprašanja nezakonitega izvoza tekstilnih odpadkov v države, ki niso opremljene za ravnanje z njimi
Pričakuje se, da se bodo z večjo razpoložljivostjo rabljenega tekstila ustvarila lokalna delovna mesta in prihranil denar potrošnikom v EU in zunaj nje, hkrati pa se ublažili učinki tekstilne proizvodnje na naravne vire.