Digitalne rešitve med pandemijo

Zaradi koronavirusne krize je digitalna strategija Evropske komisije postala vse pomembnejša, saj so se digitalna orodja uporabljala za spremljanje širjenja virusa in pomoč pri njegovi zajezitvi, podporo raziskavam in razvoju diagnostičnih strategij, zdravljenj in cepiv ter splošno zagotavljanje, da Evropejci in Evropejke ostanejo povezani in varni na spletu. 

Ko so bile uvedene omejitve ter so družbene in gospodarske dejavnosti postale bolj digitalne, so se državljanke in državljani ter podjetja zanašali na internet in povezljivost. Po zaslugi širokopasovnih omrežij in digitalne infrastrukture smo se lahko še naprej učili, delali in družili. Storitve zaupanja za podjetja, e-uprava in e-zdravje so zagotavljali neprekinjeno delovanje in razpoložljivost javnih storitev, medtem ko so zaupanja vredni varnostni sistemi ščitili našo identiteto na spletu. 

Nacionalne aplikacije za sledenje stikom in opozarjanje so bile na voljo vsem, ki so jih želeli namestiti in uporabljati. Uporabnike so opozarjale, tudi čezmejno, če so bili v bližini osebe, ki je navedla, da je bil pri njej rezultat testiranja na koronavirus pozitiven. V primeru opozorila je aplikacija prikazala ustrezne informacije zdravstvenih organov, na primer priporočilo za testiranje ali samoosamitev in kontaktne podatke. V boju proti koronavirusu je večina držav članic uvedla nacionalno aplikacijo za sledenje stikom in opozarjanje. 

V okviru instrumenta za nujno pomoč v Uniji je bilo na voljo danih približno 10 milijonov EUR za povezovanje teh nacionalnih aplikacij, da bi prekinili verigo okužb s koronavirusom in rešili življenja, tudi ko so ljudje prečkali meje. 

Storitev posredovanja za zagotavljanje interoperabilnosti je pomenila evropsko rešitev, s katero je bila zagotovljena varna izmenjava informacij med nacionalnimi aplikacijami na podlagi decentralizirane arhitekture in visoke ravni varstva podatkov. Po uspešni pilotni fazi je sistem začel delovati 19. oktobra. 

Prek te storitve je bilo povezanih skupno 19 nacionalnih aplikacij, ki so bile prenesene 74-milijonkrat.  

Mobilne aplikacije za sledenje stikom v državah članicah EU 

Analitična sposobnost umetne inteligence in visokozmogljivo računalništvo sta bila v veliko pomoč pri odkrivanju vzorcev širjenja koronavirusa. Javne zdravstvene ustanove so lahko z njuno pomočjo spremljale širjenje virusa in hitro pripravile učinkovite strategije za odziv. 

Umetna inteligenca je v zdravstvu pomembna za upravljanje robotov, ki se uporabljajo pri stiku z bolniki, saj je treba stike z ljudmi karseda omejiti. 

Ukrepi v odziv na pandemijo koronavirusa: podatki, umetna inteligenca in superračunalniki 

Z raziskavami in razvojem cepiv, zdravljenj in diagnoz za koronavirus so se ukvarjali trije zmogljivi evropski centri za superračunalništvo. 

S primerjavo digitalnih modelov beljakovin koronavirusa in njihovim vzporejanjem s podatkovno zbirko več tisoč obstoječih zdravil naj bi odkrili, katere kombinacije aktivnih molekul se odzivajo na virus. Superračunalniki so dopolnjevali klasični klinični pristop na podlagi preskušanj in napak. S centri za superračunalništvo so sodelovali farmacevtsko podjetje ter več velikih bioloških in biokemičnih inštitutov, ki so omogočili dostop do svojih podatkovnih zbirk zdravil. V okviru projekta Exscalate4CoV, podprtega s 3 milijoni EUR sredstev EU, so bile izvedene raziskave z uporabo superračunalniške platforme EU, da bi se preveril morebitni učinek znanih molekul na strukturo koronavirusa. V samo 60 urah je ta superračunalnik analiziral več kot 71 milijard farmacevtskih molekul (5 milijonov simulacij na sekundo), ki so privedle do odkritja raloksifena kot učinkovitega zdravila v boju proti širjenju koronavirusa. 

Evropska komisija je 5. junija 2020 v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo vzpostavila orodje za opazovanje Zemlje za hitro ukrepanje v zvezi s koronavirusom. Orodje za hitro ukrepanje je uporabljalo satelitske podatke za merjenje posledic omejitev gibanja zaradi koronavirusa in spremljanje okrevanja po odpravi omejitev gibanja na lokalni, regionalni in svetovni ravni. 

Vesoljski program EU je z več kot 30 sateliti, zlasti prek programa Copernicus za opazovanje Zemlje in satelitskega navigacijskega sistema Galileo, zagotavljal brezplačne in odprte podatke/informacije za pomoč pri spremljanju in blažitvi posledic izbruha koronavirusa.  

Sateliti EU so od začetka krize spremljali prometne zastoje na mejnih prehodih med državami članicami ter kartirali zdravstvene ustanove, bolnišnice in drugo kritično infrastrukturo. Podatki, zbrani s sateliti in analizirani s pomočjo umetne inteligence, so javnim organom na ravni EU in nacionalni ravni zagotovili modele za boljše razumevanje izrednih razmer in učinkovitejše odzivanje nanje. 

Odziv EU na koronavirus v okviru vesoljskega programa EU 

Opazovanje Zemlje za hitro ukrepanje v zvezi s koronavirusom

Ko so države članice EU za boj proti pandemiji koronavirusa uvedle ukrepe omejevanja socialnih stikov, so podjetja, institucije ter državljanke in državljani svoje dejavnosti preselili na internet. Povpraševanje po internetni zmogljivosti se je drastično povečalo – za delo na daljavo, e-učenje ali razvedrilo –, kar je obremenilo omrežja. 

Da bi se preprečila prezasedenost omrežja in podprla uporaba digitalnih storitev, je Evropska komisija pozvala telekomunikacijske operaterje in uporabnike, naj ukrepajo, in se sestala z izvršnimi direktorji pretočnih platform. Pretočne platforme je spodbudila, naj namesto vsebin v visoki ločljivosti ponujajo vsebine v standardni ločljivosti, telekomunikacijskim operaterjem je bilo priporočeno, naj sprejmejo blažitvene ukrepe za omogočanje neprekinjenega prometa, uporabniki pa so bili pozvani, naj uporabijo nastavitve za zmanjšanje porabe podatkov, vključno z uporabo brezžičnega omrežja. 

Komisija in Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) sta vzpostavila poseben mehanizem za poročanje in spremljala razmere v zvezi z internetnim prometom v vsaki državi članici, da bi se odzvala na težave v zvezi z zmogljivostjo. 

Izkušnje s pandemijo COVID-19 in omejevanjem socialnih stikov so spremenile način povezovanja, raziskav in inovacij na delovnem mestu. Komisija je 13. julija 2020 objavila nove smernice za digitalne kompetence, ki vključujejo praktične korake, ključne ukrepe, nasvete in spletne vire za digitalne uporabnike, da bi delodajalcem, kadrovskim svetovalcem in izobraževalcem pomagala zagotoviti, da so Evropejci in Evropejke v obdobju po koronavirusu opremljeni z digitalnimi spretnostmi. Te smernice državljankam in državljanom pomagajo, da kar najbolje izkoristijo svoje digitalne kompetence z vidika „zaposlitvene poti“ – od izobraževanja do trajnostnega zaposlovanja in podjetništva. Izboljšanje digitalnih spretnosti je tudi del evropskega programa spretnosti, tj. petletnega načrta za izpopolnjevanje in preusposabljanje evropskih delavcev, sprejetega 1. julija 2020. 

Izbruh koronavirusa v Evropi je povzročil znatne motnje v izvajanju izobraževanja. Za nove načine poučevanja in učenja so bile potrebne inovativne, ustvarjalne in vključujoče rešitve. 

Evropska komisija je sprejela revizijo letnega delovnega programa Erasmus+ za leto 2020, s katero je zagotovila dodatna sredstva v višini 200 milijonov EUR za projekte, ki podpirajo digitalno izobraževanje in usposabljanje, digitalno mladinsko delo ter ustvarjalna znanja in spretnosti ter socialno vključenost. 

Za zagotovitev neprekinjenih dejavnosti izobraževanja in usposabljanja so bila dana na voljo številna različna spletna učna gradiva: 

• Spletne platforme 
• Izobraževalno gradivo, pripravljeno v okviru projektov, ki jih financira EU 
• Digitalni nabor orodij „Ostani doma“ 
• SELFIE – brezplačno orodje za samoocenjevanje, ki šolam pomaga kar najbolje izkoristiti digitalno tehnologijo. Orodje se lahko uporabi za prikaz šolskih odlik in slabosti, tako da zbere anonimna mnenja dijakov, učiteljev in šolskega vodstva glede uporabe digitalnih tehnologij. SELFIE je na voljo v 31 jezikih. 
• Programiranje od doma – platforma z izobraževalnimi viri za razvoj digitalnih spretnosti 

^{Izjava o omejitvi odgovornosti. Stran je bila nazadnje posodobljena septembra 2023.}