Kaj so boljši predpisi?
Enostavnejša, enostavnejša in hitrejša zakonodaja EU je eden od ključnih dejavnikov, ki omogočajo konkurenčnost Evrope. Zato sta poenostavitev in izvajanje pomembni prednostni nalogi Komisije, podprti s posebnimi strukturami in mehanizmi. Komisija si prizadeva za poenostavitev in zmanjšanje upravnega bremena predpisov EU, da bi zagotovila njihovo sorazmernost, stabilnost, skladnost in tehnološko nevtralnost.
V tem okviru agenda za boljše pravno urejanje pomaga EU pri oblikovanju politik in zakonov, ki temeljijo na dokazih in s katerimi se njihovi cilji dosegajo na najučinkovitejši način, hkrati pa so prilagojeni potrebam državljanov, podjetij in civilne družbe EU. Smernice in zbirka orodij za boljše pravno urejanje službam Komisije zagotavljajo konkretne smernice pri pripravi novih pobud in predlogov ter pri upravljanju in ocenjevanju obstoječe zakonodaje.
Boljše pravno urejanje zagotavlja, da:
- ukrepi EU temeljijo na najboljših razpoložljivih dokazih in so zasnovani za doseganje želenega učinka, ki koristi družbi, gospodarstvu in okolju EU ter pomaga Komisiji pri uresničevanju njenih strateških prednostnih nalog
- je regulativno okolje enostavno, uspešno, učinkovito in skladno ter se pravilno izvaja, da bi bilo poslovanje v Evropi enostavnejše in hitrejše
- je v Evropi je manj birokracije in poročanja za spodbujanje naložb in konkurenčnosti
- je odločanje odprto in pregledno za državljane, podjetja in druge deležnike
- državljani in deležniki lahko prispevajo k procesu oblikovanja politik in zakonodaje s posvetovanji z deležniki, spletnimi javnimi posvetovanji, dialogi o izvajanju, preverjanji dejanskega stanja ter povratnimi informacijami o pozivih Komisije k predložitvi dokazov in aktov
- pobude EU dosegajo pričakovane rezultate in še naprej ustrezajo svojemu namenu in prihodnjim izzivom, tudi na podlagi dela Komisije na področju strateškega predvidevanja
- se načeli subsidiarnosti in sorazmernosti spoštujeta
- se vrednote EU in učinkoviti regulativni modeli spodbujajo po vsem svetu, in sicer s podpiranjem dobrih praks pri oblikovanju mednarodnih politik, npr. z oblikovanjem svetovnih standardov
Kateri so ključni instrumenti boljšega pravnega urejanja?
Vrednotenja, preverjanja primernosti in ocene učinka
Komisija je odgovorna za načrtovanje in pripravo ter oblikovanje predlogov novih evropskih predpisov in politik. Njeno delo poteka v skladu z letnim delovnim programom Komisije. V pripravljalnem postopku Komisija spoštuje sklop pravil in smernic.
V skladu z načelom „najprej ovrednotiti“ se ocena opravi pred revizijo obstoječe politike ali zakonodaje in zagotovi dokaze za opredelitev problema.
Komisija z ocenami in preverjanji primernosti analizira uspešnost obstoječih politik, programov in zakonodaje. Na podlagi dokazov se z ocenami oceni, kako je obstoječa politika ali zakonodaja učinkovita, ustrezna, skladna in ali ima dodano vrednost EU. Te ocene nato prispevajo k pripravi pregledov ali novih pobud.
Ocene učinka preučujejo, ali je potrebno ukrepanje EU, analizirajo možne učinke razpoložljivih rešitev ter usmerjajo Komisijo pri izbiri in pripravi predloga. Ta analiza se izvede v pripravljalni fazi, preden Komisija dokončno oblikuje predlog novega ali revidiranega zakonodajnega akta.
Poleg tega je strateško predvidevanje pomemben element pri oblikovanju politik, primernih za prihodnost, v vseh sektorjih. Raziskuje različne možnosti za prihodnost, skupaj z morebitnimi priložnostmi in izzivi. Oblikovalcem politik je v pomoč pri ukrepanju v sedanjosti, da bi oblikovali prihodnost.
Poenostavitev v središču boljšega pravnega urejanja
Na podlagi programa primernosti in uspešnosti predpisov (REFIT) se Komisija pospešeno loteva poenostavljanja zakonodaje EU in zmanjšanja nepotrebnih regulativnih stroškov, pri čemer bi se cilji vendarle dosegali. Z obremenitvenim testiranjem pravnega reda EU z ocenami in preverjanji primernosti bodo predlogi Komisije za poenostavitev, ki izhajajo iz tega, na koncu poenostavili zakonodajo EU in zmanjšali regulativna bremena. To bo Komisiji pomagalo doseči zmanjšanje obstoječih upravnih bremen za vsaj 25 %, za MSP pa za 35 %. Pristop „za enega sprejetega se eden odpravi“ zagotavlja, da se upoštevajo vsa bremena, ki jih uvajajo pobude Komisije, in da se upravna bremena izravnajo z odpravo bremen enakovredne vrednosti na istem področju politike.
Konkurenčnost je ključna prednostna naloga: s pomočjo novega preverjanje MSP in konkurenčnosti bo mogoče v ocenah učinka bolje zajeti ti dve razsežnosti. Komisija predstavlja letni pregled svojih dejavnosti v zvezi s poenostavitvijo in zmanjšanjem bremen, da bi pokazala napredek pri doseganju teh ciljev.
Nadzor kakovosti
Odbor za regulativni nadzor, ki je neodvisen organ uradnikov Komisije in strokovnjakov zunaj Komisije, pregleduje ocene učinka in izbrana vrednotenja. Odbor objavlja letna poročila o izpolnjevanju svojega poslanstva.
Subsidiarnost in sorazmernost
Komisija v skladu z načelom subsidiarnosti ukrepa le, kadar je to potrebno in prinaša jasne koristi v primerjavi z ukrepi, sprejetimi na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Preglednica subsidiarnosti je priložena vsem politično občutljivim in pomembnim pobudam, ki jih spremlja ocena učinka.
Načelo sorazmernosti se osredotoča na finančni in upravni učinek predlagane zakonodaje, da se zagotovi, da regulativni ukrepi ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje zakonodajnih in političnih ciljev. Ti učinki morajo biti čim manjši in sorazmerni s cilji politike. To pomeni, da se vse politike izvajajo na najenostavnejši in najcenejši način, da se prepreči nepotrebna birokracija.
Sodelovanje z deležniki
Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi je v središču agende za boljše pravno urejanje. Komisija državljanom in deležnikom omogoča, da na spletu posredujejo povratne informacije v celotnem življenjskem ciklu politike, s čimer se zbirajo dokazi v podporo oblikovanju politik in zagotavlja preglednost.
Povejte svoje mnenje: portal za javna posvetovanja in povratne informacije
Kakšen je postopek?
- deležniki lahko izmenjajo svoja stališča in dokaze o predlogih novih politik, pravnih aktov in obstoječe zakonodaje EU (ocene in preverjanja primernosti)
- portal je večjezičen, centraliziran, pregleden in zelo enostaven za uporabo
- prispevki so vključeni v postopek odločanja
Pristop Komisije k vključevanju deležnikov je bil priznan kot najboljši tovrstni pristop: OECD je v letih 2018 in 2021 pristop EU uvrstila med najboljše pristope svojih članov.
Poziv k predložitvi dokazov in javno posvetovanje
Stališča, praktične izkušnje, dokazi in podatki deležnikov in javnosti prispevajo k zagotavljanju kakovostnejših in trdnejših političnih pobud in ocen:
- povratne informacije o dokumentih v zvezi s pozivom k predložitvi dokazov (za ocene učinka, vrednotenja in preverjanja primernosti), ki so na voljo štiri tedne
- javno posvetovanje (za zakonodajne akte), ki bo trajalo 12 tednov
Oboje je načeloma na voljo v vseh uradnih jezikih EU. Evropejci in Evropejke lahko prispevajo v katerem koli od 24 uradnih jezikov EU in pridobijo neformalni e-prevod vseh povratnih informacij in dokumentov o stališčih v svoj jezik.
Povratne informacije
Državljani lahko svoje povratne informacije tudi posredujejo Komisiji, tako da komentirajo predloge pravnih aktov ali delegiranih in izvedbenih aktov. Komisija nato analizira in povzema prejete povratne informacije in prispevke. Tako lahko Evropejci vidijo, kako njihove povratne informacije prispevajo k pripravi pobud. Povratne informacije o osnutkih zakonodajnih aktov se posredujejo sozakonodajalcema (Evropskemu parlamentu in Svetu).
- 7 000 000 obiskov portala Povejte svoje mnenje
- 93 zakonodajnih predlogov
- 400 000 povratnih informacij
- 81 javnih posvetovanj
- 45 500 prispevkov
- 139 pozivov k predložitvi dokazov
- 70 000 pripomb s povratnimi informacijami
- 144 osnutkov izvedbenih in delegiranih aktov
- 7 500 objavljenih povratnih informacij
Dialogi o izvajanju in pregledi dejanskega stanja
Vsak član Evropske komisije bo vsako leto organiziral vsaj dva dialoga o izvajanju z deležniki, da bi izvajanje prava EU uskladili z dejanskim stanjem na terenu. Zagotovili bodo platformo za odprto in pregledno razpravo deležnikov. V okviru teh dialogov bo Komisija sodelovala z deležniki, da bi opredelila ovire za pravilno izvajanje.
Komisija se bo s preverjanji dejanskega stanja obrnila tudi na strokovnjake v podjetjih, da bi spoznala njihove izkušnje na terenu in vpliv prava EU na njihove dejavnosti. Te izmenjave na tehnični ravni bodo pomagale opredeliti in rešiti praktična vprašanja, ovire ali pozitivne izkušnje ter kako je to povezano s pravili EU, izvajanjem in prenosom v nacionalno zakonodajo.
Rezultati pregledov dejanskega stanja se upoštevajo pri obremenitvenem testiranju obstoječe zakonodaje (vključno z ocenami in preverjanji primernosti) in zasnovi prihodnjih predlogov za poenostavitev.
Partnerstvo in sodelovanje
Sodelovanje institucij EU
Izboljšanje priprave zakonodaje EU je skupni cilj in odgovornost vseh institucij EU in držav članic. Najboljši način za izboljšanje priprave zakonodaje EU in doseganje boljših rezultatov je tesnejše sodelovanje med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo.
Komisija lahko določi le učinek ter stroške in prihranke, povezane z njenimi zakonodajnimi predlogi. Spremembe med pogajanji z Evropskim parlamentom in Svetom lahko bistveno spremenijo učinek na ljudi, podjetja in uprave.
Komisija bo ponovno začela politični dialog z Evropskim parlamentom in Svetom, da bi razpravljali o zamislih in da bi lahko vse strani skupaj ocenile učinke svojih sprememb in izpolnile svoje zaveze iz medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje.
Izvajanje v državah članicah
EU temelji na skupno dogovorjenih pravilih. Da bi zagotovili varno pravno okolje za državljane in podjetja po vsej EU, morajo države članice ta pravila v celoti in pravočasno izvajati. Zagotoviti morajo, da se pravilno uporabljajo in izvršujejo za zagotovitev načrtovanih koristi. Nepravilno izvajanje povzroča stroške in pravno negotovost za ljudi in podjetja.
Mednarodno sodelovanje
Mednarodno regulativno sodelovanje je ključni del regulativne politike EU. Politika Komisije za boljše pravno urejanje se je z leti razvijala in je temeljila tudi na mednarodnem razvoju, tj. različnih političnih priporočilih, ki jih je pripravila OECD.
Smernice in nabor orodij Komisije za boljše pravno urejanje določajo, kako bi bilo treba pri ocenjevanju in razvoju politike EU upoštevati mednarodni okvir ter kako se posvetovati z mednarodnimi partnerji in deležniki. To na primer zajema zahtevo po upoštevanju mednarodnih pogodb in sporazumov pri razvoju naše politike, celovitem obravnavanju geopolitičnih učinkov, obveščanju Svetovne trgovinske organizacije o zakonodajnih osnutkih, vključevanju ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, ki so zdaj vključeni v vrednotenja in ocene učinka, itd.