V vsakdanjem življenju se pri potovanjih, delu ali uporabi osnovnih javnih storitev zanašamo na ključno spletno in nespletno infrastrukturo. Napadi na takšno infrastrukturo lahko povzročijo velike motnje.
Naše gospodarstvo in družba vse bolj delujeta na spletu, zato postaja kibernetska varnost čedalje bolj strateško pomembna. Motnje v eni kritični infrastrukturi lahko neposredno izločujejo delovanje drugih. Kibernetski napadi lahko močno prizadenejo domove, banke, finančne storitve in podjetja.
Z naraščajočo uporabo tehnologij med pandemijo COVID-19 se je močno povečalo število zlonamernih napadov, ki so poskušali izkoristiti prehod na digitalno delo na domu. Posledično so bile v času najhujšega pritiska motene osnovne zdravstvene storitve. EU mora poskrbeti, da bodo njene zmogljivosti v koraku z dejanskimi razmerami.
Kot kažejo nedavni teroristični napadi, so javni prostori, denimo prometna vozlišča in verski objekti, zaradi svoje odprtosti in dostopnosti še posebej ranljivi. Potrebni so tako večja fizična zaščita takih krajev kot tudi ustrezni sistemi odkrivanja, ki ne bi ogrožali svoboščin državljank in državljanov.
Cilj skupne kibernetske enote, katere vzpostavitev je predlagala Komisija, je združiti vire in strokovno znanje, ki so na voljo v EU in njenih državah članicah, za učinkovito preprečevanje in odvračanje velikih kibernetskih incidentov in kriz ter odziv nanje. Skupnosti za kibernetsko varnost, vključno s civilno skupnostjo, skupnostjo za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, diplomatsko skupnostjo in skupnostjo za kibernetsko obrambo, ter partnerji iz zasebnega sektorja pogosto delujejo vsak zase. S skupno kibernetsko enoto bodo imeli na razpolago virtualno in fizično platformo za sodelovanje: ustrezne institucije, organi in agencije EU bodo skupaj z državami članicami postopoma vzpostavile evropsko platformo za solidarnost, varno in hitro operativno in tehnično sodelovanje ter pomoč za boj proti obsežnim kibernetskim napadom.
Komisija predlaga vzpostavitev skupne kibernetske enote, ki bi potekala postopoma in pregledno v štirih fazah ob soodgovornosti držav članic in različnih subjektov, ki delujejo na tem področju. Skupna kibernetska enota naj bi postala operativna do 30. junija 2022 in bila v celoti vzpostavljena leto dni pozneje, tj. do 30. junija 2023.
Agencija ENISA pomaga pri uvajanju konkretnih korakov za izvajanje novih politik kibernetske varnosti. Ustanovljen bo lokalni urad v Bruslju, ki bo spodbujal sodelovanje z drugimi institucijami, agencijami in organi EU.