Zaščita demokracije

Sveženj za obrambo demokracije, predložen 12. decembra 2023, uvaja:

• sporočilo o pregledu dela v okviru akcijskega načrta za evropsko demokracijo
• zakonodajni predlog za uvedbo skupnih standardov preglednosti in odgovornosti za dejavnosti zastopanja interesov, katerih namen je vplivati na postopek odločanja v EU in ki se izvajajo v imenu tretjih držav
• priporočilo za spodbujanje svobodnih, poštenih in odpornih volitev
• priporočilo za spodbujanje udejstvovanja državljanov in državljank ter organizacij civilne družbe pri oblikovanju politik

Cilj skupnih standardov preglednosti je:

• zaščititi demokratično okolje EU
• spodbujati zaupanje v institucije
• zaščititi odprto javno razpravo pred prikritim vmešavanjem

Cilj je doseči vse navedeno ob hkratnem zagotavljanju polnega spoštovanja temeljnih pravic in demokratičnih vrednot s sorazmernim posredovanjem politike. V podporo temu svežnju je Komisija objavila tudi rezultate dopolnilne raziskave Eurobarometer o demokraciji.

Leta 2020 je Komisija sprejela akcijski načrt za evropsko demokracijo, da bi z naslednjimi ukrepi oblikovala trdnejše demokracije v celotni EU:

• spodbujanje svobodnih in poštenih volitev
• krepitev medijske svobode
• boj proti dezinformacijam

Smiselna in dejavna udeležba državljanov ter dejavna civilna družba sta bili tudi medsektorski prednostni nalogi v celotnem načrtu. Komisija je leta 2023 pred naslednjimi evropskimi volitvami pregledala izvajanje akcijskega načrta ter opredelila številna področja, na katerih se lahko EU dejavno odzove na obstoječe in spreminjajoče se izzive.

Več o prenovi akcijskega načrta za demokracijo je v prilogi.

Za ohranitev evropske demokracije so potrebni odločni ukrepi za zaščito volilnih postopkov. To pomeni zagotavljanje svobodnih in poštenih volitev, odprte demokratične razprave ter prilagoditev digitalnih zaščitnih ukrepov.

Ključni ukrepi na tem področju so med drugim:

• zakonodaja za zagotovitev večje transparentnosti sponzoriranih političnih vsebin (politično oglaševanje) skupaj s podpornimi ukrepi in smernicami za politične stranke in države članice
• revizija uredbe o financiranju evropskih političnih strank
• nov skupni operativni mehanizem za odpornost volitev prek evropske mreže za volilno sodelovanje. Namen tega je krepitev zmogljivosti v državah članicah za obravnavanje tveganj za volitve, zlasti v zvezi z dezinformacijami in grožnjami za kibernetsko varnost, v tesnem sodelovanju s skupino za sodelovanje na področju varnosti omrežnih in informacijskih sistemov.

Svoboda in pluralnost medijev sta bistvena za naše demokracije in zapisana v Listini o temeljnih pravicah. Svobodni in pluralistični mediji so ključni za zagotavljanje odgovornosti vodilnih in pomoč državljanom pri sprejemanju informiranih odločitev. Neodvisni mediji s tem, da javnosti zagotavljajo zanesljive informacije, opravljajo pomembno nalogo v boju proti dezinformacijam in manipulaciji z demokratično razpravo. Izboljšanje varnosti novinarjev, njihova zaščita pred zlorabami pravdnih postopkov in izboljšanje splošnega pluralnosti medijev so glavne prednostne naloge, ki usmerjajo ukrepanje EU na tem področju:

• Evropski akt o svobodi medijev, nov sklop pravil za zaščito pluralnosti in neodvisnosti medijev v EU, je začel veljati maja 2024. Akt javnim in zasebnim medijem omogoča lažje čezmejno delovanje na notranjem trgu EU brez nedopustnega pritiska in ob upoštevanju digitalne preobrazbe medijskega prostora. Vzpostavlja tudi boljše sodelovanje medijskih organov prek novega Evropskega odbora za medijske storitve. Novi sklop pravil se bo v celoti uporabljal od 8. avgusta 2025.
• Komisija je leta 2022 predlagala nove pobude za izboljšanje zaščite novinarjev in zagovornikov človekovih pravic pred nepoštenimi sodnimi postopki (tožbami SLAPP). Direktiva, ki je začela veljati maja 2024, zajema tožbe SLAPP v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami. Sodnikom omogoča hitro zavrnitev očitno neutemeljenih tožb zoper novinarje in zagovornike človekovih pravic. Določa tudi več postopkovnih jamstev in pravnih sredstev, na primer odškodnino, ter odvračilne kazni za vlaganje tožb, ki pomenijo zlorabo. Komisija je hkrati sprejela tudi dopolnilno priporočilo, s katerim države članice spodbuja, naj svoja pravila uskladijo s predlaganim aktom EU tudi za domače zadeve in za vse postopke, ne le civilne. V priporočilu so države članice tudi pozvane, naj za boj proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti sprejmejo še druge ukrepe, kakršna sta usposabljanje in ozaveščanje. 
• Komisija je leta 2021 predstavila priporočilo za okrepitev varnosti novinarjev in drugih medijskih delavcev. Priporočilo med drugim poziva k vzpostavitvi neodvisnih nacionalnih podpornih služb, vključno s telefonskimi številkami za pomoč v sili, pravnim svetovanjem, psihološko podporo ter zatočišči za novinarje in medijske delavce, ki se soočajo z grožnjami. Prav tako poziva k boljši zaščiti novinarjev na demonstracijah in večji spletni varnosti, zlasti pa k podpori za novinarke. 

Zaščita evropskih demokracij pred grožnjami in škodljivimi učinki dezinformacij, manipuliranja z informacijami in vmešavanja, zlasti s strani tujih akterjev, je v zadnjih letih postala prednostna naloga EU. Demokratične države po vsem svetu se spopadajo s širjenjem dezinformacij in tujim vmešavanjem, kar lahko destabilizira njihove demokratične institucije, poveča družbene delitve in spodkoplje zaupanje državljanov. To še poslabšuje digitalizacija, ki omogoča izjemno hitro in učinkovito širjenje dezinformacij.

V okviru akcijskega načrta za evropsko demokracijo je EU okrepila prizadevanja za odziv na te spreminjajoče se grožnje tako doma kot na mednarodni ravni. To temelji na obstoječem delu EU ter je trdno zakoreninjeno v evropskih vrednotah in načelih. Varuje svobodo izražanja in pravico ljudi do dostopa do pravnih vsebin.

Ključni ukrepi na tem področju so med drugim:

• okrepljeno sodelovanje na podlagi obstoječih mrež za usklajevanje ukrepov EU v odziv na vse večje število dezinformacijskih kampanj
• okrepljen skupni unijski nabor orodij za boj proti tujemu manipuliranju z informacijami ter vmešavanju
• zagotavljanje večje odgovornosti spletnih platform za preprečevanje širjenja dezinformacij z okrepljenim kodeksom ravnanja glede dezinformacij in vzpostavitvijo soregulativnega okvira v skladu z aktom o digitalnih storitvah

Zagotavljanje večje odgovornosti spletnih platform

Na podlagi smernic, ki jih je Komisija sprejela leta 2021 o tem, kako okrepiti obstoječi kodeks ravnanja EU glede dezinformacij, je bil junija 2022 podpisan nov kodeks, ki združuje glavne in specializirane spletne platforme, industrijo spletnega oglaševanja, raziskave in civilno družbo ter preverjevalce dejstev. Kodeks določa širok nabor zavez, od demonetizacije do preglednosti do dostopa do podatkov. Pomembno je, da kodeks vsebuje trden okvir za spremljanje in center za preglednost, da se zagotovita večja preglednost in odgovornost.

Določa tudi soregulativni okvir v skladu z aktom o digitalnih storitvah, v skladu s katerim morajo zelo velike spletne platforme in iskalniki redno ocenjevati sistemska tveganja, ki jih njihove storitve lahko predstavljajo za družbo, vključno s tveganjem zlorabe njihovih storitev kot orodja za dezinformacijske kampanje.

Krepitev vezi med ljudmi in demokratičnimi institucijami, ki jih zastopajo, je temelj demokratične odpornosti. Vzpostavitev prostora civilne družbe za sodelovanje in udeležbo državljanov in organizacij civilne družbe v procesih oblikovanja politik je bistveno jamstvo za odpornost naših demokracij v času volitev in po njih.

V okviru akcijskega načrta za evropsko demokracijo je bila to medsektorska prednostna naloga. Konferenca o prihodnosti Evrope je zagotovila dragoceno izkušnjo o tem, kako okrepiti sodelovanje državljanov in državljank, kar je privedlo do nove faze državljanske udeležbe z evropskimi državljanskimi forumi, ki so zdaj vključeni v proces oblikovanja politik Evropske komisije.

Komisija še naprej mobilizira namenska sredstva iz najrazličnejših razpoložljivih programov EU v podporo ukrepom in ciljem akcijskega načrta za evropsko demokracijo.

Nekateri primeri teh tokov financiranja so: 

• spodbujanje integritete volitev, krepitev udeležbe državljanov, državljanskega udejstvovanja in zaupanja v demokracijo s financiranjem iz programov Državljani, enakost, pravice in vrednote, Ustvarjalna Evropa, Erasmus+ in Obzorje Evropa ter kohezijskih skladov
• krepitev financiranja novičarskih medijskih organizacij v EU in drugod s financiranjem iz programov Ustvarjalna Evropa, Digitalna Evropa, Globalna Evropa za človekove pravice in demokracijo
• boj proti dezinformacijam za spodbujanje medijske pismenosti in pomoč državljanom pri prepoznavanju dezinformacij s financiranjem iz programa Erasmus+ in Evropske solidarnostne enote

Komisija je za lažji pregled nad različnimi programi vzpostavila lahko dostopen portal, ki deluje kot enotni portal za sredstva Unije in med drugim omogoča iskanje možnosti financiranja za področje demokracije.

Sorodne pobude