Evropska komisija je v odziv na težave in motnje na svetovnem energetskem trgu, ki jih je povzročila ruska invazija na Ukrajino, predstavila načrt REPowerEU.
Cilji načrta REPowerEU so:
- varčevanje z energijo
- proizvodnja čiste energije
- diverzifikacija oskrbe z energijo
Podpirajo ga finančni in pravni ukrepi za izgradnjo nove energetske infrastrukture in sistema, ki ju Evropa potrebuje.
Ukrepi REPowerEU
Nova geopolitična realnost in realnost na trgu energije od nas zahtevata, da močno pospešimo prehod na čisto energijo ter povečamo energijsko neodvisnost Evrope od nezanesljivih dobaviteljev in fosilnih goriv, za katera so značilna izredna nihanja cen.
REPowerEU je načrt Evropske komisije, da glede na rusko invazijo na Ukrajino Evropi zagotovi neodvisnost od ruskih fosilnih goriv precej pred letom 2030.
85 % Evropejcev in Evropejk meni, da bi morala EU podpreti Ukrajino tako, da čim prej zmanjša svojo odvisnost od ruskega plina in nafte. Evropa lahko to doseže hitreje, če deluje enotno, kot Unija.
Načrt REPowerEU predvideva vrsto ukrepov za hitro zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv in pospešen zeleni prehod ter za hkratno povečanje odpornosti energetskega sistema na ravni EU. Načrt temelji na naslednjih elementih:
EU sodeluje z mednarodnimi partnerji pri iskanju alternativnih možnosti oskrbe z energijo. Kratkoročno čim hitreje potrebujemo alternativne vire oskrbe s plinom, nafto in premogom, v prihodnosti pa bomo potrebovali tudi vodik, proizveden z energijo iz obnovljivih virov.
Vsaka državljanka, državljan, podjetje in organizacija lahko varčuje z energijo. Majhne spremembe vedenja imajo lahko velik učinek, če se k njim vsi zavežemo. Potrebni bodo tudi ukrepi za ravnanje v izrednih razmerah za primer prekinitve oskrbe.
Energija iz obnovljivih virov je najcenejša in najčistejša razpoložljiva energija. Proizvajamo jo lahko v EU in tako zmanjšamo naš uvoz energije. Načrt REPowerEU bo pospešil zeleni prehod in spodbudil obsežne naložbe v energijo iz obnovljivih virov. Poleg tega moramo poskrbeti za hitrejšo nadomestitev fosilnih goriv v industriji in prometu, da se zmanjšajo emisije in odvisnost.
- skupni nakupi plina, utekočinjenega zemeljskega plina in vodika prek energetske platforme EU za vse države članice, ki želijo sodelovati, ter za Ukrajino, Moldavijo, Gruzijo in Zahodni Balkan
- nova energetska partnerstva z zanesljivimi dobavitelji, vključno s prihodnjim sodelovanjem na področju obnovljivih virov energije in nizkoogljičnih plinov
- hitra izvedba projektov sončne in vetrne energije v povezavi z uvedbo vodika iz obnovljivih virov, da se uvoz plina zmanjša za približno 50 milijard kubičnih metrov
- povečanje proizvodnje biometana, da se uvoza plina zmanjša za 17 milijard kubičnih metrov
- odobritev prvih vseevropskih projektov na področju vodika do poletja
- sporočilo EU o varčevanju z energijo s priporočili o tem, kako lahko državljanke in državljani ter podjetja prispevajo k zmanjšanju uvoza plina v obsegu približno 13 milijard kubičnih metrov
- napolnitev skladišč plina na 80 % zmogljivosti do 1. novembra 2022
- usklajeni načrti EU za zmanjšanje povpraševanja v primeru motenj v oskrbi s plinom
- novi nacionalni načrti REPowerEU v okviru spremenjenega sklada za okrevanje in odpornost – za podporo naložbam in reformam v obsegu 300 milijard evrov
- spodbujanje razogljičenja industrije s prednostnimi projekti v okviru sklada za inovacije v obsegu treh milijard evrov
- nova zakonodaja in priporočila za hitrejše izdajanje dovoljenj za projekte na področju obnovljivih virov energije, zlasti na območjih z manjšim okoljskim tveganjem, ki so še posebej primerna za ta namen
- naložbe v integrirano in prilagojeno omrežje plinske in električne infrastrukture
- ambicioznejši cilji glede prihrankov energije z zvišanjem cilja glede učinkovitosti na ravni EU za leto 2030 z 9 % na 13 %
- povečanje evropskega cilja glede obnovljivih virov energije za leto 2030 s 40 % na 45 %
- novi predlogi EU za zagotovitev dostopa industrije do kritičnih surovin
- regulativni ukrepi za povečanje energijske učinkovitosti v prometnem sektorju
- pospeševalnik za vodik za izgradnjo elektrolizatorjev z močjo 17,5 GW do leta 2025 za pogon industrije EU z domačo proizvodnjo 10 milijonov ton vodika iz obnovljivih virov
- sodoben regulativni okvir za vodik
Čista energija
Da bi EU dosegla neodvisnost od ruskih fosilnih goriv, bo morala krepko povečati delež obnovljivih virov energije ter pospešiti elektrifikacijo in nadomeščanje fosilnih goriv in iz njih pridobljene toplote v industriji, stavbah in prometu. Prehod na čisto energijo bo sčasoma pripomogel k znižanju cen energije in manjši odvisnosti od uvoza.
Energija iz obnovljivih virov je najcenejša in najčistejša energija, ki nam je na voljo, poleg tega pa jo lahko proizvajamo v EU ter tako zmanjšamo voz energije. Komisija predlaga, da se cilj glede deleža obnovljivih virov energije v EU do leta 2030 poviša s trenutnih 40 % na 45 %. Na podlagi načrta REPowerEU bi se skupne zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov do leta 2030 namesto na 1 067 GW, kot je predvideno v svežnju „Pripravljeni na 55“, povečale na 1 236 GW.
Strategija EU za sončno energijo bo spodbudila uporabo fotovoltaične energije. Cilj te strategije v okviru načrta REPowerEU je do leta 2025 na omrežje priključiti novovzpostavljene fotovoltaične sisteme, ki bi prispevali več kot 320 GW, kar je več kot dvakratnik današnje ravni, do leta 2030 pa naj bi ta številka znašala skoraj 600 GW. S temi dodatnimi predčasno doseženimi zmogljivostmi se bo do leta 2027 poraba zemeljskega plina zmanjšala za 9 milijard kubičnih metrov na leto.
Čista industrija
Nadomestitev premoga, nafte in plina v industrijskih procesih bo pripomogla k zmanjšanju odvisnosti od ruskih fosilnih goriv. Obenem bo to omogočilo prehod na čistejše vire energije ter okrepilo industrijsko konkurenčnost Evrope in njen vodilni položaj v tehnološkem razvoju na mednarodni ravni.
- Elektrifikacija, energijska učinkovitost in uporaba obnovljivih virov energije bi industriji lahko omogočili, da do leta 2030 prihrani 35 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, kar presega cilje svežnja „Pripravljeni na 55“.
- Največje zmanjšanje potrošnje plina, skoraj 22 milijard kubičnih metrov, bi bilo mogoče doseči v sektorjih nekovinskih mineralov, cementa, stekla, keramike, kemikalij in rafinerij.
- Pričakuje se, da bo do leta 2030 k razogljičenju približno 30 % primarne proizvodnje jekla v EU pripomogel vodik, proizveden z energijo iz obnovljivih virov.
Industrijski sektor bo imel tudi ključno vlogo pri povečanju proizvodnje opreme in komponent, potrebnih za hitro preoblikovanje našega energetskega sistema.
Varčevanje z energijo
Varčevanje z energijo je najcenejši, najvarnejši in najhitrejši način za zmanjšanje naše odvisnosti od uvoza fosilnih goriv iz Rusije. Vsi, od potrošnikov do podjetij v vseh industrijskih sektorjih, lahko k temu enostavno prispevamo tako, da zmanjšamo svojo porabo energije. Naša individualna dejanja bodo skupaj z ukrepi za energijsko učinkovitost pozitivno vplivala na cene – neposredno se bodo znižali naši računi za energijo, povečala se bo odpornost našega gospodarstva in pospešil prehod EU na čisto energijo.
V vsakodnevnem življenju lahko porabo energije zmanjšamo na več načinov, kot so:
- znižanje temperature ogrevanja/manjša uporaba klimatskih naprav
- učinkovitejša uporaba gospodinjskih aparatov
- bolj gospodarna vožnja
- prehod na javni promet in aktivna mobilnost
- ugašanje luči
Vsi uporabniki energije morajo poznati najboljše možnosti in najučinkovitejše ukrepe za varčevanje z energijo. Komisija bo državljanke in državljane podpirala s konkretnimi informacijami, da bi jim pomagala pri sprejemanju informiranih odločitev in energijsko učinkovitih nakupih.
Sodelujemo tudi z organizacijami, kot je Mednarodna agencija za energijo, državami članicami in lokalnimi organi, da bi opredelili in spodbujali najučinkovitejše ukrepe za varčevanje z energijo.
Financiranje REPowerEU
Za postopno zmanjšanje uvoza ruskih fosilnih goriv, ki evropske davkoplačevalce trenutno stane skoraj 100 milijard evrov na leto, bodo do leta 2027 potrebne dodatne naložbe v višini 210 milijard evrov.
Mehanizem za okrevanje in odpornost je v središču izvajanja načrta REPowerEU in zagotavlja dodatna sredstva EU. Države članice bi morale v svoje načrte za okrevanje in odpornost dodati poglavje REPowerEU, da bi naložbe usmerile v prednostne naloge načrta REPowerEU in izvedle potrebne reforme.
Države članice lahko uporabijo preostala sredstva za posojila v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost (trenutno 225 milijard evrov) in nova nepovratna sredstva v okviru tega mehanizma, ki se financirajo z dražbo pravic iz sistema za trgovanje z emisijami, ki so trenutno del rezerve za stabilnost trga, v vrednosti 20 milijard evrov.
Drugi viri financiranja načrta REPowerEU so:
- skladi kohezijske politike
- Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
- Instrument za povezovanje Evrope
- Sklad za inovacije
- nacionalna sredstva in sredstva EU v podporo ciljem načrta REPowerEU
- nacionalni fiskalni ukrepi
- zasebne naložbe
- Evropska investicijska banka
Sodelovanje z mednarodnimi partnerji
Vzpostaviti želimo dolgoročna partnerstva, ki bodo koristila obema stranema – taka, ki bodo spodbujala energijo iz obnovljivih virov, krepila energijsko učinkovitost po vsem svetu ter omogočala sodelovanje na področju zelene tehnologije in inovacij. Nova energetska platforma EU bo imela ključno vlogo pri združevanju povpraševanja, usklajevanju uporabe infrastrukture, pogajanjih z mednarodnimi partnerji in pripravi na skupne nakupe plina in vodika.
Ukrepi:
- povečanje dobave utekočinjenega zemeljskega plina iz ZDA in Kanade ter plinovodnega in utekočinjenega zemeljskega plina z Norveške
- okrepitev sodelovanja z Azerbajdžanom, zlasti pri južnem plinskem koridorju
- politični dogovori z dobavitelji plina, kot sta Egipt in Izrael, za povečanje oskrbe z utekočinjenim zemeljskim plinom
- obnovitev energetskega dialoga z Alžirijo
- nadaljnje sodelovanje z glavnimi proizvajalci v Zalivu, med drugim s Katarjem, ter z Avstralijo
- usklajevanje s kupci plina, kot so Japonska, Kitajska in Koreja
- preučitev izvoznega potenciala držav podsaharske Afrike, kot so Nigerija, Senegal in Angola
EU bo še naprej sodelovala tudi s skupinama G7 in G20 ter drugimi mednarodnimi forumi, med drugim z OPEC in Mednarodno agencijo za energijo, da bi zagotovila dobro delovanje svetovnih naftnih trgov.
Časovnica
- 14. december 2022
Evropski parlament in Svet dosežeta politični dogovor o financiranju REPowerEU in možnosti za države članice, da v svoje načrte za okrevanje in odpornost vključijo poglavja REPowerEU.
- 9. december 2022
Vzpostavljeno je novo industrijsko zavezništvo za spodbujanje izkoriščanja sončne energije in okrepitev energetske varnosti v EU.
- 9. november 2022
Komisija s hitrejšim izdajanjem dovoljenj za obnovljive vire energije pospešuje zeleni prehod z ruskega plina.
- 26. julij 2022
Svet je na podlagi predloga Komisije dosegel dogovor, da se zagotovi urejeno in usklajeno zmanjšanje porabe plina po vsej EU, da bi se pripravili na prihodnjo zimo.
- 20. julij 2022
Varčujmo s plinom za varno zimo: Komisija predlaga načrt za zmanjšanje povpraševanja po plinu, da bi EU pripravila na prekinitve dobave
- 18. julij 2022
EU in Azerbajdžan sta podpisala nov Memorandum o soglasju o strateškem partnerstvu na področju energije, s katerim sta postavila temelje za dolgoročno partnerstvo na področju energijske učinkovitosti in čiste energije. V skladu z memorandumom se bo zmogljivost južnega plinskega koridorja podvojila, s čimer bo EU do leta 2027 letno zagotovljenih vsaj 20 milijard kubičnih metrov.
- 15. julij 2022
Komisija je odobrila „IPCEI Hy2Tech“, prvi pomembni projekt skupnega evropskega interesa na področju vodika. Namen projekta je razvoj inovativnih tehnologij za vrednostno verigo vodika s ciljem razogljičenja industrijskih procesov in mobilnosti. Vanj je vključenih 35 podjetij in 41 projektov iz 15 držav članic.
- 27. junij 2022
Sprejeta so bila nova pravila o skladiščenju plina, ki bodo okrepila zanesljivost oskrbe EU s plinom pred naslednjo zimo in zimami, ki ji sledijo. Nova pravila bodo od držav članic EU zahtevala, da do novembra letos napolnijo skladišča do 80 % zmogljivosti, v naslednjih letih pa do 90 % zmogljivosti.
- 23. junij 2022
EU in Norveška sta se dogovorili opoglobitvi partnerstva, kar bo omogočilo povečanje kratkoročne in dolgoročne dobave plina, reševanje problematike visokih cen energije in okrepitev sodelovanja na področju čiste energije, vključno z vodikom.
- 17. junij 2022
EU, Združene države Amerike in 11 drugih držav so danes začele izvajati energetski načrt v okviru svetovne zaveze za metan, da bi pospešile zmanjševanje emisij metana v naftnem in plinskem sektorju, spodbudile napredek na področju podnebja in povečale energetsko varnost.
- 15. junij 2022
EU, Egipt in Izrael so podpisali tristranski memorandum o soglasju za izvoz zemeljskega plina v Evropo. Zemeljski plin iz Izraela in Egipta ter drugi viri iz vzhodnega Sredozemlja bodo v Evropo poslani prek egiptovske infrastrukture za izvoz UZP.
- 25. maj 2022
Komisija je ustanovila projektno skupino za energetsko platformo EU, da bi zagotovila alternativne vire dobave.
- 18. maj 2022
Komisija je predstavila program REPowerEU, načrt za hitro zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv in pospešitev zelenega prehoda.
Dokumenti
- Communication
REPowerEU related documents
A clear and complete repository of the thematic areas that are shaping the REPowerEU initiative
- Prenesifrançais(5.95 KB - HTML)
- Prenesifrançais(5.95 KB - HTML)