27. konferenca OZN o podnebnih spremembah (COP27) je potekala med 6. in 20. novembrom 2022 v Šarm el Šejku.
Na vrhu o podnebnih spremembah COP27, ki ji je predsedoval Egipt, so si pogodbenice prizadevale za pospešitev uresničevanja ciljev iz Pariškega sporazuma in Okvirne konvencije OZN o podnebnih spremembah.
Evropska komisija je na konferenci COP27 pokazala ambicije in prožnost, da cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C ostane dosegljiv. Odločna in enotna evropska prizadevanja so pomagala zagotoviti težko dosežen dogovor, da se ohranijo cilji Pariškega sporazuma. S prizadevanji za povezovanje je EU pripomogla tudi k vzpostavitvi uravnoteženih novih ureditev financiranja z razširjeno bazo donatorjev, da bi ranljivim skupnostim pomagali pri soočanju z izgubo in škodo zaradi podnebnih sprememb.
- Pogodbenice dogovorile, da je treba za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C hitro, temeljito in trajno zmanjšati svetovne emisije toplogrednih plinov, in sicer za 43 % do leta 2030 glede na raven iz leta 2019.
- Ponovile so poziv iz Glasgowskega podnebnega pakta, naj se nacionalno določeni prispevki do konca leta 2023 po potrebi posodobijo za uskladitev s ciljem glede temperature iz Pariškega sporazuma.
- Glasgowski podnebni pakt bo usmerjal nov delovni program za blažitev podnebnih sprememb, da bi pogodbenice spodbudil k uskladitvi svojih ciljev in ukrepov za doseganje ničelne stopnje neto emisij.
- Pogodbenice so se odločile vzpostaviti nove ureditve financiranja za pomoč državam v razvoju, ki so še posebej občutljive na škodljive učinke podnebnih sprememb. To vključuje nov sklad s poudarkom na obravnavanju izgube in škode.
Pobude EU na konferenci COP27
Strateška partnerstva
Komisija je na konferenci COP27 dosegla številne dvostranske in večstranske sporazume. Podpisala je sporazume o strateškem partnerstvu z/s
- Kazahstanom na področju surovin, baterij in obnovljivega vodika
- Namibijo na področju trajnostnih surovin in obnovljivega vodika
- Egiptom za obnovljivi vodik
Partnerstva za gozdove
Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je vzpostavila partnerstva za gozdove z Gvajano, Mongolijo, Kongom, Ugando in Zambijo. S temi partnerstvi bo EU podpirala svoje partnerje pri trajnostnem gospodarjenju z gozdovi in njihovem ohranjanju, saj so eden najbogatejših naravnih virov na svetu za boj proti podnebnim spremembam in ohranjanje biotske raznovrstnosti ter za spodbujanje trajnostnega razvoja. Več informacij
Pomen narave za reševanje podnebne krize in krize biotske raznovrstnosti, ki sta medsebojno povezani, je bil tudi ključni poudarek na COP15 o biotski raznovrstnosti, ki je potekala decembra v Montrealu v Kanadi.
Svetovna zaveza za metan
Združene države Amerike, EU in njeni partnerji so pobudniki svetovne zaveze za metan iz leta 2021, pobude za zmanjšanje svetovnih emisij metana, da bi cilj omejitve segrevanja na 1,5 stopinje Celzija ostal uresničljiv. Komisija je na konferenci COP27 pozdravila vse večjo podporo tej pobudi, ki jo zdaj podpira več kot 150 držav. Več informacij
Afrika: Podpora za prilagajanje podnebnim spremembam in odpornost nanje
EU in Afriška unija sta v okviru naložbenega svežnja strategije Global Gateway EU-Afrika napovedali novo pobudo Ekipe Evropa za prilagajanje podnebnim spremembam in odpornost nanje v Afriki. Ta pobuda Ekipe Evropa bo združila obstoječe in nove programe za prilagajanje podnebnim spremembam v vrednosti več kot 1 milijarde evrov ter okrepila njihov učinek z boljšim usklajevanjem in okrepljenim dialogom med EU in Afriško unijo o politikah na področju prilagajanja.
Partnerstvo za pravičen energetski prehod
Vlade Južne Afrike, Francije, Nemčije, Združenega kraljestva in ZDA so v letu 2021 skupaj z EU napovedale novo ambiciozno, dolgoročno partnerstvo za pravičen energetski prehod v podporo prizadevanjem Južne Afrike za razogljičenje. Cilj partnerstva je pospešiti razogljičenje gospodarstva Južne Afrike s poudarkom na elektroenergetskem sistemu. EU je na COP27 pozdravila in podprla tudi južnoafriški naložbeni načrt za pravičen energetski prehod ter na srečanju skupine G20 na Baliju podpisala novo partnerstvo za pravičen energetski prehod z Indonezijo.
Komisija je med konferenco v paviljonu EU v Šarm el Šejku in na spletu gostila več kot 125 spremljevalnih dogodkov o temah, kot so varstvo biotske raznovrstnosti in obnova narave, energetska varnost in zeleni prehod, trajnostno financiranje, prehranska in vodna varnost ter raziskave in inovacije. Eden izmed dogodkov je bila tudi razprava med izvršnim podpredsednikom Fransom Timmermansom in predstavniki mladih z vsega sveta.
Prispevek Ekipe Evropa k svetovnemu podnebnemu financiranju
Za uspešno obvladovanje podnebne krize moramo emisije zmanjšati povsod po svetu. Številne države že čutijo njene posledice. EU je v obdobju 2013–2020 zbrala sredstva za podporo državam v razvoju pri blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje:
- financiranje podnebnih ukrepov na svetovni ravni s poudarkom na najrevnejših in najranljivejših državah in skupnostih
- uporaba nepovratnih sredstev za spodbujanje zasebnih naložb in financiranje mednarodnih razvojnih bank
EU in njene države članice so največje svetovne podpornice javnega podnebnega financiranja gospodarstev v razvoju. Leta 2020 so jim namenile 23,4 milijarde evrov, od tega skoraj polovico v obliki nepovratnih sredstev. To predstavlja pomemben delež svetovnega cilja 100 milijard USD, h kateremu so se razvite države zavezale na podnebnem vrhu v Københavnu leta 2009.