Dedno pravo
Dedno pravo se med državami članicami EU zelo razlikuje. Vendar pravila EU v čezmejnih primerih zagotavljajo pravno varnost glede pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter glede priznavanja in izvrševanja končne sodne odločbe. Več informacij o čezmejnem dedovanju in nacionalnih predpisih je na voljo na portalu e-pravosodje.
Pravila EU o mednarodnem dedovanju
Čezmejno dedovanje so bistveno olajšala nova pravila EU, na podlagi katerih se lažje rešujejo pravna vprašanja mednarodnega dedovanja. Danska in Irska pri tej uredbi ne sodelujeta.
Pravila EU o dedovanju zagotavljajo, da
- čezmejno zapuščinsko zadevo usklajeno obravnava eno samo sodišče, ki uporablja pravo ene same države članice;
- državljani lahko izberejo, da se za dedovanje po njih uporabi pravo države njihovega zadnjega prebivališča ali pravo države, katere državljani so;
- se sodne odločbe o dedovanju, izdane v eni državi EU, priznavajo in izvršujejo v drugih državah EU.
Za nekatere vidike dedovanja še naprej veljajo nacionalna pravila, med drugim
- kdo deduje ter kolikšen delež zapuščine dedujejo otroci in zakonec,
- stvarno pravo in družinsko pravo v državi EU,
- davek na dediščino.
Evropsko potrdilo o dedovanju
Uredba uvaja tudi evropsko potrdilo o dedovanju, ki dedičem, volilojemnikom, izvršiteljem oporoke in upraviteljem zapuščine omogoča, da dokažejo svoj status in uveljavljajo svoje pravice v drugih državah EU. Evropsko potrdilo o dedovanju se samodejno prizna v vseh državah EU.