Preskoči na glavno vsebino

Jesenski sveženj evropskega semestra

Z jesenskim svežnjem se začenja letni cikel evropskega semestra. Komisija v njem določi gospodarske in socialne prednostne naloge EU ter politične smernice za države članice za naslednje leto.

Kaj je jesenski sveženj?

Z jesenskim svežnjem evropskega semestra, ki ga predstavi Evropska komisija, se začne nov cikel evropskega semestra. Komisija objavi več dokumentov, ki vsebujejo splošen pregled socialno-ekonomskih razmer ter poudarjajo glavne prednostne naloge in tveganja. Poleg tega objavi politične smernice, da bi državam članicam EU pomagala pri doseganju teh ciljev.

Jesenski sveženj temelji na jesenski gospodarski napovedi, v kateri Komisija poroča o makroekonomskih obetih za EU kot celoto in za posamezne države članice.

Vsebina svežnja

Jesenski sveženj evropskega semestra vključuje naslednje dokumente:

Poleg tega lahko jesenski sveženj vključuje še druge relevantne dokumente, povezane s procesom evropskega semestra. Prejšnji svežnji so na primer vključevali poročila o nadzoru po izteku programa, v katerih je bila ocenjena sposobnost odplačevanja držav članic, ki so prejele sredstva iz programov finančne pomoči.

Letni pregled trajnostne rasti

V letnem pregledu trajnostne rasti so na podlagi ocene Komisije določene splošne prednostne naloge gospodarske, zaposlovalne in socialne politike za Evropsko unijo v naslednjih 12 do 18 mesecih. V njem so opredeljeni izzivi in priporočeni ukrepi politike za spodbujanje rasti, vključevanja in konvergence v EU. Države članice so pozvane, naj opredeljene prednostne naloge vključijo v svoje nacionalne ekonomske politike za prihodnje leto.

Od leta 2020 so prednostne naloge, navedene v letnem pregledu trajnostne rasti, razčlenjene glede na štiri razsežnosti agende EU za konkurenčno trajnostnost:

  • okoljska trajnostnost
  • produktivnost
  • pravičnost
  • makroekonomska stabilnost

Evropski semester s temi vodilnimi načeli zagotavlja, da ekonomska politika ljudi in planet postavlja na prvo mesto.

Dokument se objavi v obliki „sporočila“, tj. akta, v katerem institucija EU predstavi svoje stališče o določeni zadevi in ga naslovi na druge evropske institucije.

Mnenja o osnutkih proračunskih načrtov držav članic evrskega območja

Mnenja vsebujejo oceno Komisije o tem, kako so predlogi proračunov držav članic za prihodnje leto usklajeni s fiskalnimi pravili EU ter s specifičnimi priporočili za države, ki jih je Svet Evropske unije sprejel predhodno poletje.

Mnenja temeljijo na zahtevah Pakta za stabilnost in rast, sklopa pravil, ki zagotavljajo zdravje javnih financ držav EU.

Za osnutke proračunskih načrtov so možne tri ocene. Lahko so skladni s priporočili Sveta, večinoma skladni z njimi ali pa zanje obstaja tveganje neizpolnjevanja priporočil Sveta. Države članice, pri katerih obstaja tveganje neizpolnjevanja priporočil, so pozvane, naj sprejmejo potrebne ukrepe pred sprejetjem končne različice nacionalnega proračuna. V primeru resnega neizpolnjevanja obveznosti iz Pakta za stabilnost in rast lahko Komisija zahteva revidiran osnutek.

Priporočilo o ekonomski politiki evrskega območja

Osnutek priporočila Sveta vsebuje nasvete za države članice evrskega območja v zvezi s politikami glede glavnih vprašanj, ki vplivajo na delovanje celotnega evrskega območja. To lahko vključuje nasvete o skupnih prednostnih nalogah, makroekonomskih izzivih ali institucionalnih vidikih ekonomske in monetarne unije. Namen priporočila je okrepiti sodelovanje ter usklajenost politik evrskega območja in nacionalnih politik.

Dokument se objavi v obliki „priporočila za priporočilo Sveta“, v katerem Komisija Svetu predlaga določene pobude. Svet nato razpravlja o osnutku predloga, pri čemer ga lahko po lastni presoji spremeni in sprejme.

Poročilo o mehanizmu opozarjanja

Poročilo o mehanizmu opozarjanja vsebuje pregled posamičnih makroekonomskih razmer za vse države članice EU. To je izhodišče letnega cikla postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, katerega namen je odkrivanje, preprečevanje in odpravljanje morebitnih makroekonomskih tveganj, ki bi lahko negativno vplivala na določeno državo članico ali celotno EU.

Če se odkrije veliko tveganje, ki zahteva nadaljnjo analizo, se lahko Komisija odloči za poglobljeni pregled določene države članice, s katerim preveri, ali obstaja makroekonomsko tveganje. Prihodnji pregledi se napovejo v poročilu o mehanizmu opozarjanja. Rezultati poglobljenih pregledov se objavijo v okviru pomladanskega svežnja.

Skupno poročilo o zaposlovanju

Predlog skupnega poročila o zaposlovanju obravnava glavne spremembe na področju zaposlovanja in socialnih zadev v EU ter s tem povezane ukrepe politike, ki jih izvajajo države članice. Skupno poročilo o zaposlovanju je namenjeno tudi spremljanju uspešnosti držav članic v zvezi s pregledom socialnih kazalnikov evropskega stebra socialnih pravic.

Skupno poročilo se objavi v obliki „predloga skupnega poročila Komisije in Sveta“. Svet nato razpravlja o osnutku predloga, pri čemer ga lahko po lastni presoji spremeni in sprejme.

Naslednji koraki

Komisija po objavi jesenskega svežnja dokumente posreduje drugim institucijam EU in državam članicam v nadaljnjo obravnavo:

  • Euroskupina decembra razpravlja o mnenjih o osnutkih proračunskih načrtov. Države članice sprejmejo nacionalne proračune za prihodnje leto, pri čemer upoštevajo mnenja Komisije in razpravo Euroskupine.
  • Svet med januarjem in februarjem razpravlja o letnem pregledu trajnostne rasti in poročilu o mehanizmu opozarjanja ter sprejme sklepe o njiju. Poleg tega z morebitnimi spremembami odobri osnutek priporočila Sveta za evrsko območje, ki se nato predloži Evropskemu svetu. Evropski parlament prav tako razpravlja o letnem pregledu trajnostne rasti in o njem lahko objavi samoiniciativno poročilo.
  • Marca Svet sprejme skupno poročilo o zaposlovanju s sklepi. Evropski svet razpravlja o posredovanem priporočilu Sveta o ekonomski politiki evrskega območja in ga potrdi.  Komisija predstavi svoje smernice za fiskalno politiko za naslednje leto.

Letni pregled trajnostne rasti, priporočilo Sveta in smernice Komisije sestavljajo skupni okvir za nacionalne načrte politike, ki jih morajo države članice predložiti aprila.

Dokumenti