Sporočilo in poglavja o državah
Poročilo o stanju pravne države za leto 2021 in njegovih 27 poglavij o državah kažejo pozitiven in negativen razvoj dogodkov v državah članicah na štirih ključnih področjih pravne države: pravosodni sistem, protikorupcijski okvir, pluralnost medijev ter druga institucionalna vprašanja, povezana s sistemom zavor in ravnovesij. V letošnjem poročilu je konsolidiran pregled, ki se je začel s poročilom za leto 2020, kar pomeni bolj poglobljeno oceno, ki jo je pripravila Komisija, in dodatno analizirane učinke in izzive, ki jih je prinesla pandemija COVID-19. V poglavjih o državah, pripravljenih na podlagi kvalitativne ocene, ki jo je izvedla Komisija, so analizirani novi dogodki, ki so se zgodili od prvega poročila, ter nadaljnje dogajanje v zvezi z izzivi in dogodki, opredeljenimi v poročilu za leto 2020.
Poročilo je del širših prizadevanj EU za spodbujanje in zaščito njenih temeljnih vrednot. To delo vključuje akcijski načrt za evropsko demokracijo, prenovljeno strategijo za izvajanje Listine o temeljnih pravicah ter ciljno usmerjene strategije za napredek na poti k Uniji enakosti. Drug s tem povezan vidik je spremljanje uporabe prava EU in varstva temeljnih pravic v skladu z Listino, tudi z uporabo postopkov za ugotavljanje kršitev.
2021 Rule of law report - Communication and country chapters
Metodologija
Ocene za posamezne države v 27 poglavjih so bile pripravljene v skladu z metodologijo, o kateri se je razpravljalo z državami članicami. Namen poglavij o državah ni podati izčrpen opis stanja pravne države v vsaki državi članici, temveč predstaviti pomembne spremembe. Ocena se nanaša na zahteve prava EU, vključno s tistimi, ki izhajajo iz sodne prakse Sodišča Evropske unije. Poleg tega zagotavljajo priporočila in mnenja Sveta Evrope koristen referenčni okvir za standarde in dobre prakse.
Poročilo o pravni državi je rezultat tesnega sodelovanja z državami članicami in temelji na različnih virih. Pri tem so sodelovale vse države članice, ki so predložile pisne prispevke in se pridružile namenskim obiskom v državah, ki so potekali med marcem in majem. Komisija je za te obiske v državah organizirala več kot 400 virtualnih srečanj z nacionalnimi organi, neodvisnimi organi in deležniki, vključno s civilno družbo. Ciljno posvetovanje z deležniki je zagotovilo tudi dragocene horizontalne prispevke in prispevke za posamezne države. Tudi Svet Evrope je predložil pregled svojih nedavnih mnenj in poročil v zvezi z državami članicami EU. Pred sprejetjem tega poročila so imele države članice možnost, da predložijo posodobljene podatke za poglavje o svoji državi.
Mreža nacionalnih kontaktnih točk za pravno državo, vzpostavljena leta 2020 za pomoč pri vzpostavitvi mehanizma, je še naprej delovala kot stalen kanal za komunikacijo z državami članicami pri pripravi poročila in izmenjavo najboljših praks.
2021 Rule of law report - methodology
Prispevki držav članic
Vse države članice so bile pozvane, naj predložijo informacije o pomembnih dogodkih, predvsem o tistih, ki so se zgodili po sprejetju prvega letnega poročila o stanju pravne države. Informacije so temeljile na štirih stebrih, zajetih v poročilu – pravosodnem sistemu, protikorupcijskem okviru, medijskem pluralizmu in drugih institucionalnih vprašanjih, povezanih s sistemom zavor in ravnovesij – in so bile predložene v dogovorjeni predlogi. Pisni prispevki držav članic so bili dopolnjeni z izmenjavami med obiski v državah in informacijami deležnikov.
2021 Rule of law report - input from member states
Ciljno usmerjeno posvetovanje z deležniki
Evropska komisija je v okviru priprave poročila o stanju pravne države za leto 2021 deležnike povabila, naj zagotovijo pisne prispevke prek ciljno usmerjenega posvetovanja, ki je potekalo od 1. februarja do 8. marca 2021. Med posvetovanjem je bilo zbranih več kot 200 horizontalnih prispevkov in prispevkov za posamezne države od različnih agencij EU, evropskih mrež, nacionalnih in evropskih organizacij civilne družbe in poklicnih združenj ter mednarodnih in evropskih akterjev. Tako pridobljene informacije so prispevale dejanske ugotovitve o razvoju dogodkov v državah članicah in jih je Komisija upoštevala pri pripravi ocene.