Cepiva ščitijo ljudi in skupnosti pred smrtnimi boleznimi. Izkoreninila so črne koze in tako rekoč zatrla še druge bolezni, kot na primer otroško paralizo.
Kakšen je učinek cepiv
Cepljenje okrepi imunski sistem posameznika pred pogostimi boleznimi, ki jim je izpostavljen. S cepljenjem se v veliki večini primerov prepreči, da bi ljudje sploh zboleli.
V nekaterih primerih lahko oseba po cepljenju še vedno zboli, vendar so simptomi blažji, okrevanje pa hitrejše.
Nekatere bolezni, pred katerimi nas ščitijo cepiva:
- hepatitis B
- okužba s humanim papiloma virusom (HPV)
- gripa
- ošpice, mumps in rdečke
- otroška paraliza
- tetanus
- tuberkuloza
Boljše za vse
Pri cepljeni osebi je manj verjetno, da bo nalezljivo bolezen prenesla na druge, zato cepljenje lahko pomaga zaščititi tiste, ki se sami ne morejo. To so na primer:
- dojenčki
- otroci
- starejši
- osebe s šibkimi imunskimi sistemi, kot so bolniki z rakom
Tem skupinam koristi cepljenje drugih, ker se bolezen potem ne more širiti v skupnosti.
Za dosego te skupinske imunosti je treba cepiti veliko ljudi. Ko je namreč precepljenih veliko ljudi, se verige okužb pretrgajo. Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) se mora na primer 95 % ljudi cepiti proti ošpicam, da se prepreči nadaljnje širjenje v skupnosti.
Manjše breme za ljudi
Ko cepljenje pripomore, da ljudje ostanejo zdravi, prispeva tudi k zmanjšanju socialnih in psiholoških posledic bolezni za ljudi ter razbremenjuje bolnišnice in zdravstvene sisteme. To pomeni, da se lahko viri namenijo za boj proti drugim boleznim, kot sta rak ali alzheimerjeva bolezen.
Kako delujejo cepiva proti COVID-19?
Cepiva delujejo tako, da pripravijo imunski sistem (naravni obrambni mehanizem telesa), da prepozna in se brani pred določeno boleznijo.
Razvoj imunosti
Večina raziskav o cepivih proti COVID-19 vključuje odzive na celotno beljakovino, edinstveno za virus, ki povzroča COVID-19, ali njen del. Ko oseba prejme odmerek cepiva, se sproži imunski odziv. Za večino cepiv proti COVID-19 sta za zagotovitev imunosti potrebna dva odmerka.
Če se oseba pozneje okuži z virusom, imunski sistem prepozna virus. Sistem je nato pripravljen na napad na virus.
Ta vrsta cepiva vsebuje del „navodil“ virusa, ki povzroča COVID-19. To lastnim celicam omogoča, da tvorijo protein, ki je edinstven za virus.
Imunski sistem prepozna, da ta edinstveni protein ne bi smel biti v telesu in se odzove tako, da aktivira naravni obrambni mehanizem telesa pred okužbo z virusom COVID-19.
Ta vrsta cepiva vsebuje delce proteinov, ki so edinstveni za virus.
Ti so dovolj, da imunski sistem prepozna edinstveni protein, ki ne bi smel biti v telesu, in se odzove z aktiviranjem naravnega obrambnega mehanizma telesa pred okužbo s COVID-19.
Ta vrsta cepiva uporablja drugačen, neškodljiv virus, ki vsebuje del „navodil“ virusa, ki povzroča COVID-19.
To lastnim celicam omogoča, da tvorijo protein, ki je edinstven za virus COVID-19.
Imunski sistem prepozna edinstveni protein, ki ne bi smel biti v telesu, in se odzove z aktiviranjem naravnega obrambnega mehanizma telesa pred okužbo z virusom COVID-19.
Valneva je evropsko biotehnološko podjetje, ki razvija cepivo z inaktiviranim virusom, izdelano iz živega virusa s kemijsko inaktivacijo.
To je tradicionalna tehnologija izdelave cepiv, ki se uporablja že 60–70 let, z uveljavljenimi metodami in visoko ravnjo varnosti.
Ta tehnologija se uporablja za večino cepiv proti gripi in številna cepiva proti otroškim boleznim.
Če je cepljena oseba pozneje izpostavljena virusu COVID-19, lahko njen naravni obrambni mehanizem prepozna virusni protein COVID-19. Obrambni mehanizem telesa je pripravljen uničiti virus in preprečiti njegov vstop v celice ali nadaljnje širjenje.
Več informacij o cepljenju proti COVID-19
Več informacij o programu cepljenja v vaši državi je na voljo v koledarju cepljenj Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, obiščete pa lahko tudi uradne spletne strani za cepljenje v državah Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora
Zgodbe o uspehu cepljenja
Cepljenje je popolnoma izbrisalo črne koze z obličja zemlje. Nekoč so bile zelo pogosta bolezen, ki je pri tretjini vseh, ki so zboleli za njo, povzročila smrt. Zadnji primer naravne okužbe s črnimi kozami se je zgodil leta 1977, leta 1980 pa so bile izkoreninjene.
Otroška paraliza je nalezljiva bolezen, za katero so večinoma zboleli otroci. Po okužbi se v enem primeru na 200 bolnih razvije neozdravljiva paraliza. Cepivo so razvili leta 1955 in ga nato obširno uporabili. Leta 2020 so edine primere otroške paralize odkrili le še v Pakistanu in Afganistanu.
Virus ošpic so odkrili leta 1954, cepivo pa so uvedli leta 1963. S cepljenjem se je med letoma 2000 in 2018 število smrtnih primerov zaradi ošpic po svetu zmanjšalo za 73 %. S tem je bilo preprečenih 23 milijonov smrtnih žrtev. V Južni in Severni Ameriki ni bilo več primera ošpic vse od leta 2002. Vendar se v več evropskih državah še vedno pojavljajo izbruhi ošpic, saj je precepljenost na nekaterih območjih nezadostna.