5. junija praznujemo svetovni dan okolja, ki ga je leta 1972 razglasila Organizacija Združenih narodov in je največji mednarodni okoljski dogodek, na katerem sodeluje na milijone ljudi po vsem svetu. Razvil se je v pomembno svetovno platformo za spodbujanje okoljske ozaveščenosti.
EU je okolje umestila v središče svoje agende in oblikovala politike EU, namenjene varstvu okolja in biotske raznovrstnosti, zaščiti zdravja ljudi ter spodbujanju prehoda na krožno gospodarstvo. Komisija je leta 2019 uvedla evropski zeleni dogovor – celovito strategijo, katere cilj je, da bi Evropa do leta 2050 postala podnebno nevtralna.
Ključni ukrepi:
- zmanjševanje emisij toplogrednih plinov: z vzpostavitvijo okvira za doseganje vsaj 55-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 do konca tega desetletja,
- ločitev gospodarske rasti od emisij: od leta 1990 so se emisije toplogrednih plinov zmanjšale za 32,5 %, gospodarstvo EU pa je zraslo za skoraj 70 %,
- spodbujanje razvoja inovativnih tehnologij za zmanjšanje emisij: z izvajanjem akta o neto ničelni industriji za pospešitev postopkov izdaje dovoljenj za proizvodnjo čistih tehnologij in podporo evropskim podjetjem pri ohranjanju konkurenčnosti ob prehodu na okolju prijaznejše prakse,
- zmanjšanje vpliva proizvodnje in potrošnje na okolje: z akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo, ki določa, da trajnostni izdelki postanejo pravilo – od elektronike, tekstila, vozil in gradbeništva do hrane,
- zaščita biotske raznovrstnosti: na podlagi omrežja Natura 2000, največjega omrežja zaščitenih naravnih območij na svetu, da bi zaščitili naravne vire in zaustavili izumiranje ogroženih vrst in habitatov,
- obravnavanje selitve virov CO2: z ogljično prilagoditvijo na mejah, s čimer se zagotavlja zmanjšanje emisij, tudi če se ustvarjajo zunaj meja EU,
- zaščita ljudi pred okoljskimi nevarnostmi: s pravili EU, ki zagotavljajo varno pitno vodo, čisto kopalno vodo, boljšo kakovost zraka, zmanjšanje ravni hrupa ter zmanjšanje ali odpravo učinkov škodljivih kemikalij,
- podpora ljudem in regijam, ki so jih prizadeli ekstremni podnebni dogodki: s Solidarnostnim skladom Evropske unije za podporo prizadetim območjem,
- zaščita ranljivih delavcev in družb: z vzpostavitvijo Sklada za pravični prehod in Socialnega sklada za podnebje za podporo ranljivim skupnostim, ki se soočajo z največjimi izzivi pri prilagajanju novim okoljskim politikam.
Komisija ostaja v celoti zavezana preoblikovanju EU v čisto, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo v skladu s cilji Pariškega sporazuma. Evropski zeleni dogovor temelji na čistem in krožnem gospodarstvu, zavzema pa se za prehod na čisto energijo, ki je stroškovno učinkovit in socialno pravičen ter ščiti ljudi in planet.
Več informacij
Dosežki Komisije Ursule von der Leyen Evropski zeleni dogovor
Več informacij
- Datum objave
- 5. junij 2024
- Avtor
- Generalni direktorat za komuniciranje