Pred pandemijo COVID-19 se je z duševnimi težavami spopadal vsak šesti prebivalec v EU. Zaradi izrednih kriz v zadnjih letih pa se je stanje še poslabšalo. Pandemija je povzročila dodaten pritisk na duševno zdravje ljudi, zlasti pri mladih in osebah z že obstoječimi duševnimi težavami.
Evropska komisija želi za rešitev te krize duševnemu zdravju nameniti enako pozornost kot telesnemu zdravju. V ta namen uvaja 20 vodilnih pobud in iz različnih instrumentov zagotavlja finančna sredstva v višini 1,23 milijarde evrov.
Vir: Raziskava Eurobarometra o duševnem zdravju, objavljena 9. oktobra 2023
Zakaj bi morala EU ukrepati na področju duševnega zdravja
Med evropskim tednom duševnega zdravja maja 2023 smo državljane in državljanke EU povprašali, zakaj bi morala EU ukrepati na področju duševnega zdravja. Spodaj navajamo nekaj njihovih odgovorov.
„Duševno zdravje je javno zdravje. Gre za pravico, zato ga moramo zaščititi v korist vseh državljank in državljanov EU in same Unije.“
Georgia Michailidou Tazoglou, Grčija
„Srečni in učinkoviti smo lahko le, če smo telesno in duševno zdravi.“
Nicola Unterecker, Nemčija
„Dobro duševno zdravje skupnosti je bistveno za dobro počutje vsakega posameznika in družbo kot celoto.“
Catalina Maria Popoviciu, Romunija
Tri vodilna načela
Hitre tehnološke, okoljske in družbene spremembe so močno vplivale na sposobnost ljudi, da se soočijo z izzivi. EU bo uveljavila celosten pristop k duševnemu zdravju, ki bo temeljil na naslednjih vodilnih načelih:
- ustrezna in učinkovita preventiva
- dostop do visokokakovostnega in cenovno dostopnega zdravljenja in oskrbe na področju duševnega zdravja
- ponovno vključevanje v družbo po okrevanju

Kaj konkretno delamo
Dejavniki, ki vplivajo na duševno zdravje ljudi, so različni in jih je treba obravnavati v vseh politikah. Zato bo pristop EU širok in bo vključeval ukrepe na naslednjih področjih:
- Vključevanje duševnega zdravja v politike
- evropska pobuda za krepitev zmogljivosti na področju duševnega zdravja
- Spodbujanje dobrega duševnega zdravja, preprečevanja in zgodnjega ukrepanja v primeru težav z duševnim zdravjem
- evropska pobuda za preprečevanje depresije in samomorov
- pobuda „Healthier Together“– krepitev sklopa „Duševno zdravje“
- portal, namenjen osebam, ki imajo težave z duševnim zdravjem
- evropski kodeks za duševno zdravje
- oblikovanje skupnega ekosistema za raziskave o možganih
- Spodbujanje duševnega zdravja otrok in mladih
- mreža za duševno zdravje otrok in mladih
- „Zdravje otrok 360: zbirka orodij za preprečevanje“
- vodilna pobuda za mlade
- pobuda „Zdravi zasloni, zdravi mladi“
- Pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo
- zaščita žrtev kaznivih dejanj
- misija EU proti raku: platforma za mlade, ki so preživeli raka
- Obvladovanje psihosocialnih tveganj pri delu
- pobuda na ravni EU o psihosocialnih tveganjih
- kampanje EU na delovnem mestu
- Krepitev sistemov zdravstvenega varstva na področju duševnega zdravja ter izboljšanje dostopa do zdravljenja in oskrbe
- pobuda za povečanje števila zdravstvenih delavcev in izboljšanje njihove usposobljenosti v EU
- tehnična podpora za reforme na področju duševnega zdravja po sektorjih
- zbiranje podatkov o duševnem zdravju
- Odprava stigmatizacije
- boj proti stigmatizaciji in diskriminaciji
- Spodbujanje duševnega zdravja na svetovni ravni
- podpora na področju duševnega zdravja za osebe, razseljene iz Ukrajine oziroma prizadete zaradi konflikta
- podpora razširjanju svežnja Medagencijskega stalnega odbora (IASC) o minimalnih storitvah na področju podpore duševnemu zdravju in psihosocialne podpore