Preskoči na glavno vsebino

Sprejemanje zakonodaje EU

EU za sprejemanje zakonodajnih aktov uporablja različne zakonodajne postopke. Zakonodajni postopek je odvisen od vrste in vsebine zakonodajnega predloga. Največ zakonodajnih aktov EU skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet, v posebnih primerih lahko zakonodajni akt sprejme samo ena institucija. Nacionalni parlamenti v državah EU podajo svoje mnenje o zakonodajnih predlogih Komisije, za vse spremembe Pogodb EU je potrebno soglasje vseh držav EU.

Zakonodajne akte sprejemata Evropski parlament in Svet

Redni zakonodajni postopek

Zakonodajni akti EU se večinoma sprejmejo v rednem zakonodajnem postopku, v katerem enakovredno odločata Evropski parlament (poslanci, ki jih neposredno izvolijo državljani EU) in Svet EU (predstavniki 27 držav EU). Evropska komisija poda zakonodajni predlog Evropskemu parlamentu in Svetu, ki morata o besedilu soglašati, da bi lahko postal zakonodajni akt EU. 

Postopek

Evropski parlament in Svet zakonodajni predlog pregledata in besedilo predloga spreminjata v nekaj obravnavah. Kadar obe instituciji soglašata glede sprememb besedila predloga, se predlog zakonodajnega akta sprejme. Kadar Evropski parlament in Svet ne soglašata glede sprememb, se opravi druga obravnava. Če tudi v drugi obravnavi soglasje ni doseženo, se predlog predloži Spravnemu odboru, v katerem je enako število predstavnikov Sveta in Evropskega parlamenta. Sestankov Spravnega odbora se udeležijo tudi predstavniki Komisije. Ko Spravni odbor doseže soglasje, se besedilo pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu v tretjo obravnavo, da bi bil predlagani akt lahko sprejet. Če Spravni odbor ne odobri skupnega predloga, predlagani akt ni sprejet.

Več o vlogi Evropskega parlamenta in Sveta v rednem zakonodajnem postopku EU.

Posebni zakonodajni postopki

Ti postopki se uporabijo samo v nekaterih primerih. Običajno je zakonodajalec samo Svet EU, Evropski parlament pa mora dati samo soglasje ali mnenje o zakonodajnem predlogu. Redkeje lahko akt sprejme Evropski parlament sam (po posvetovanju s Svetom).

Zakonodajne akte sprejme Komisija

Svet ali Evropski parlament lahko Komisijo pooblastita za sprejetje dveh vrst nezakonodajnih aktov:

  • izvedbene akte, ki z ukrepi zagotavljajo enotno izvajanje predpisov v vseh državah EU
  • delegirane akte, ki spreminjajo ali dopolnjujejo obstoječe akte, predvsem so namenjeni dopolnjevanju aktov z novimi, nebistvenimi pravili 

Izvedbeni in delegirani akti

Revizija Pogodb

Pogodbe EU, na katerih temelji vsa zakonodaja EU, se revidirajo, da bi pravne akte in politike EU prilagodili novim okoliščinam. Z vsako spremembo Pogodb mora soglašati vseh 27 držav EU.

Revizija Pogodbe poteka na dva načina: 

  • redni postopek za spremembo se uporablja za ključne spremembe Pogodb, denimo razširitev ali zmanjšanje pristojnosti EU
  • poenostavljeni postopek za spremembo se uporablja za spremembe v povezavi z notranjo politiko in ukrepi EU, denimo na področju kmetijstva in ribištva, notranjega trga, mejnega nadzora, ekonomske in monetarne politike, če ne gre za razširitev pristojnosti EU

Vloga nacionalnih parlamentov

Nacionalni parlamenti prejmejo vse zakonodajne predloge Komisije hkrati z Evropskim parlamentom in Svetom ter lahko nanje odgovorijo.

Na področjih, kjer si EU deli pristojnosti z državami EU, nacionalni parlamenti preverijo, ali bi bilo učinkoviteje, če bi ukrepe sprejeli na nacionalni ali regionalni ravni (načelo subsidiarnosti). To je mehanizem za preverjanje subsidiarnosti.

Relations with national parliaments