Kdaj se uporablja komitologija
Komitologija se uporablja, kadar ima Komisija v skladu z zakonodajnim besedilom izvedbena pooblastila. Zakonodajno besedilo tudi določa, da mora Komisiji pri opredelitvi ukrepov, ki jih bo vseboval izvedbeni akt, pomagati odbor.
Komitologija ni obvezna za vse izvedbene akte – Komisija lahko nekatere sprejme, ne da bi se posvetovala z odborom (denimo pri dodelitvi nepovratnih sredstev pod določenim mejnim zneskom).
Kako deluje komitologija
Kadar Komisija sprejme izvedbene akte, se uporablja eden od naslednjih postopkov:
- postopek pregleda – se uporablja zlasti za (i) splošne ukrepe in (ii) ukrepe s potencialno znatnim učinkom (na področju obdavčitve ali kmetijske politike)
- svetovalni postopek – se na splošno uporablja za vse druge izvedbene akte
V obeh postopkih mora odbor, ki ga sestavljajo predstavniki iz vseh držav EU, običajno z glasovanjem podati uradno mnenje o predlaganih ukrepih Komisije.
Glede na postopek so lahko mnenja odbora za Komisijo bolj ali manj zavezujoča.
Postopek pregleda
- če kvalificirana večina (55 % držav EU, ki predstavljajo najmanj 65 % vseh prebivalcev EU) glasuje za predlog izvedbenega akta, ga mora Komisija sprejeti
- če kvalificirana večina glasuje proti predlaganemu aktu, ga Komisija ne sme sprejeti
- če kvalificirana večina ne glasuje niti za niti proti predlaganemu aktu, ga lahko Komisija sprejme ali predlaga novo, spremenjeno različico akta
Svetovalni postopek
- Komisija se sama odloči, ali bo predlagani akt sprejela, vendar mora, preden sprejme odločitev, v največji možni meri upoštevati mnenje odbora.
Kako delujejo odbori
Odbore komitologije ustanovi zakonodajalec (Svet in Evropski parlament ali samo Svet). V odborih, ki jim predseduje uradnik Komisije, sodeluje po en predstavnik iz vsake države EU.
Vsak odbor sam določi način dela, ki mora temeljiti na standardnem poslovniku za odbore.
Komitološki odbori dajo mnenje o osnutkih izvedbenih aktov, ki jih pripravijo službe Komisije.
Večina odborov se sestane večkrat letno v prostorih Komisije (običajno v Bruslju).
Komisija pred vsakim sestankom pošlje nacionalnim organom povabilo, dnevni red in osnutek izvedbenega akta. Po sestanku Komisija rezultate glasovanja in povzetek zapisnika sestanka objavi v registru komitologije.
Komisija objavi letno poročilo o delu komitoloških odborov s podrobnim opisom dejavnosti na vseh področjih politike.
Odbor za pritožbe
Če Komisija ne more sprejeti predlaganega izvedbenega akta (ker je komitološki odbor glasoval proti), lahko zadevo predloži odboru za pritožbe.
Odbor za pritožbe deluje podobno kot drugi komitološki odbori: sestavljajo ga predstavniki (vendar na višji ravni) držav EU, predseduje mu Komisija in zanj veljajo enaka pravila glasovanja.
Državam EU daje priložnost, da o zadevi še enkrat razpravljajo.
Če odbor za pritožbe glasuje proti predlogu izvedbenega akta Komisije, mora Komisija odločitev odbora upoštevati.
Nadzor Sveta EU in Evropskega parlamenta
Pooblastila Komisije poleg držav članic prek komitoloških odborov dodatno preverjata tudi Evropski parlament in Svet EU, ki uveljavljata:
- pravico do obveščenosti – o vseh predlaganih ukrepih Komisije, o katerih razpravljajo odbori, sta hkrati obveščena Evropski parlament in Svet.
- pravico do nadzora – kadar gre za zakonodajni akt v rednem zakonodajnem postopku, lahko Evropski parlament in/ali Svet nasprotujeta predlaganemu izvedbenemu aktu, če presega pooblastila Komisije, določena v prvotnem aktu. Komisija mora nato predlog akta pregledati ter se odločiti, ali ga bo ohranila, spremenila ali umaknila.
Register komitologije
Register komitologije vsebuje imena vseh komitoloških odborov ter informacije in dokumente v zvezi z delom posameznega odbora.