Kaj spada med tuje subvencije?
„Tuja subvencija“ pomeni kakršen koli neposreden ali posreden finančni prispevek tretje države, ki je omejen na posamezno podjetje ali panogo oziroma na več podjetij ali panog ter koristi podjetju, ki je dejavno na enotnem trgu.
Tuje subvencije so lahko v obliki brezobrestnih posojil, neomejenih poroštev, kapitalskih injekcij, ugodnejše davčne obravnave, davčnih dobropisov, nepovratnih sredstev itd.
Zakaj tuje subvencije izkrivljajo enotni trg
Tuje subvencije lahko prejemnikom zagotovijo nepošteno prednost pri prevzemu podjetij ali pridobivanju javnih naročil v EU. Prejemniki tujih subvencij lahko izpodrinejo nesubvencionirana podjetja, škodijo inovacijam ter negativno vplivajo na kakovost ter izbor potrošniškega blaga in storitev.
Primeri izkrivljajočih tujih subvencij
Podjetje želi prevzeti ciljno podjetje v EU. Prevzem podpira vlada tretje države z neposrednimi nepovratnimi sredstvi in ugodnim državnim poroštvom za posojilo prevzemnemu podjetju. Prevzemno podjetje lahko s temi subvencijami lažje financira prevzem in odda boljšo ponudbo od potencialnih konkurentov, ki tudi želijo prevzeti ciljno podjetje v EU.
Podjetje namerava oddati ponudbo na javnem razpisu javnega naročnika v državi članici EU za velik projekt. Podjetje podpira organ tretje države z neposrednimi subvencijami. Zato lahko odda ponudbo po nizki ceni, ki je brez subvencije ne bi moglo dati, njegova ponudba pa je zato ugodnejša od konkurentov.
Podružnica v EU matične družbe iz tretje države ima dostop do ugodnega financiranja z državno podporo v tretji državi matične družbe, na primer v obliki neomejenih državnih poroštev ali neposredne finančne podpore. Podružnica v EU lahko s poceni financiranjem ustanavlja tovarne v EU in izrine konkurente, ki ne prejemajo subvencij.
Uredba o tujih subvencijah
EU ima pomembno vlogo pri zagotavljanju poštenih in neizkrivljenih tržnih pogojev na enotnem trgu.
Namen nove zakonodaje je odpraviti regulativne razlike med pomočjo, ki jo dodelijo države članice EU, in subvencijami, ki jih dodelijo vlade tretjih držav. Pomoč držav članic EU je predmet natančnega pregleda, za subvencije iz tretjih držav pa do zdaj ni bilo primerljivih pravil.
Uredba o tujih subvencijah omogoča Komisiji, da preiskuje finančne prispevke, ki jih organi tretjih držav dodelijo podjetjem, dejavnim v EU.
Razpoložljivi instrumenti za preprečevanje tujih izkrivljajočih subvencij
Če Komisija ugotovi obstoj tujih subvencij, ki izkrivljajo konkurenco v EU, lahko odpravi njihove učinke izkrivljanja z naslednjimi instrumenti:
Obveznost predhodne priglasitve za koncentracije s finančnim prispevkom vlade tretje države, pri čemer (i) v EU ustvarjeni promet podjetja, ki se prevzame, vsaj ene od strank, ki se združujejo, ali skupnega podjetja znaša vsaj 500 milijonov evrov in (ii) tuji finančni prispevek znaša vsaj 50 milijonov evrov.
Obveznost predhodne priglasitve za postopke javnega naročanja, pri katerih (i) je vrednost naročila vsaj 250 milijonov evrov, (ii) ponudba pa vključuje tuji finančni prispevek v višini vsaj 4 milijonov evrov na tretjo državo.
V vseh drugih situacijah na trgu lahko Komisija začne preiskave na lastno pobudo (po uradni dolžnosti), prav tako pa ima možnost zahtevati ad hoc priglasitve za manj obsežne koncentracije in postopke javnega naročanja.
V zvezi z obema orodjema za priglasitev bo moral prevzemnik ali ponudnik vnaprej priglasiti finančne prispevke, ki jih prejme od vlad ali javnih organov tretje države v zvezi s koncentracijami ali javnimi naročili, ki dosegajo ustrezne pragove. Do pregleda in odobritve s strani Komisije zadevne koncentracije ni mogoče dokončati. V postopkih javnega naročanja preiskovanemu ponudniku ni mogoče oddati naročila (obveznost mirovanja) do konca preiskave ali izteka roka.
Komisija bo imela možnost zahtevati ad hoc priglasitve tudi za koncentracije in postopke javnega naročanja pod ustreznimi pragovi, če bo sumila, da so bile v transakciji vključene tuje subvencije in transakcija še ni zaključena. Pri postopkih javnega naročanja to velja tudi v primerih, če Komisija prejme nove informacije, na podlagi katerih sumi, da je predložena priglasitev ali izjava nepopolna, ali kadar ji takšna priglasitev ali izjava ni bila posredovana. V primeru ad hoc priglasitve za zadevni postopek koncentracije ali javnega naročanja velja enaka obveznost mirovanja, kot je opisana zgoraj.
Orodje za splošno preiskavo (po uradni dolžnosti) bo Komisiji omogočalo izvajanje preiskav na lastno pobudo, in sicer v zvezi z vsemi vrstami gospodarskih dejavnosti in situacij na trgu, kot so nove naložbe ali opravljanje storitev, kadar bo sumila, da bi lahko bile vključene tuje subvencije.
Ocena
Postopek preiskave tujih subvencij bo vključeval predhodni pregled in, če bo na voljo dovolj dokazov o obstoju tuje izkrivljajoče subvencije, poglobljeno preiskavo.
- Komisija bo ocenila, ali finančni prispevek organov tretje države pomeni tujo subvencijo v smislu uredbe in ali izkrivlja enotni trg.
- Če to potrdi, bo pretehtala negativne učinke v smislu izkrivljanja s pozitivnimi učinki tuje subvencije na razvoj zadevne subvencionirane gospodarske dejavnosti.
- Če negativni učinki prevladajo nad pozitivnimi, lahko Komisija uvede izravnalne ukrepe ali sprejeme zaveze zadevnih podjetij za odpravo izkrivljanja.
Posebna predhodna priglasitev
- koncentracije (> 500 milijonov evrov prometa v EU in > 50 milijonov evrov tujega prispevka)
- ponudbe za javna naročila (> 250 milijonov evrov in > 4 milijone evrov prispevka na državo nečlanico EU)
Splošno orodje za pregled
- po uradni dolžnosti
- katere koli tržne razmere
Kategorije subvencij, ki najverjetneje izkrivljajo
- neomejena poroštva
- subvencije za podjetje v težavah brez načrta prestrukturiranja
- subvencije, ki neposredno omogočajo lažjo koncentracijo
- subvencije, ki omogočajo oddajo neupravičeno ugodne ponudbe
- financiranje izvoza, ki ni v skladu s Sporazumom OECD o uradno podprtih izvoznih kreditih
Znaki izkrivljanja
- znesek in narava subvencij
- položaj podjetja, vključno z njegovo velikostjo, in zadevni trg ali sektorji
- raven in razvoj gospodarske dejavnosti na notranjem trgu
- namen, pogoji in uporaba subvencij
Subvencije, za katere ni verjetno, da izkrivljajo
- znesek je manjši od 4 milijonov evrov v treh letih
Subvencije, za katere se šteje, da ne izkrivljajo konkurence
- znesek je nižji od pragov za pomoč de minimis v skladu s pravili EU o državni pomoči
- subvencije za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki
S tem testom se preveri, ali pozitivnimi učinki na razvoj zadevne subvencionirane gospodarske dejavnosti ublažijo učinke izkrivljanja tuje subvencije. Test pomaga pri odločanju o uvedbi izravnalnih ukrepov ali sprejetju zavez ter naravi in ravni morebitnih izravnalnih ukrepov ali zavez.
- uvedba strukturnih ali nestrukturnih izravnalnih ukrepov (npr. odprodaja sredstev, dostop do infrastrukture, prepoved določenega ravnanja na trgu)
- sprejetje zavez, ki jih ponudi podjetje
- prepoved subvencionirane koncentracije ali oddaje javnega naročila subvencioniranemu ponudniku
Mejniki pobude
- 21.–22. marec 2019
Evropski svet je v svojih sklepih pozval Komisijo, naj opredeli nova orodja za obravnavo izkrivljajočih učinkov tujih subvencij na enotni trg.
- Februar 2020
Evropski parlament je v svojem poročilu o politiki konkurence pozval Komisijo, naj preuči nova orodja za odpravo izkrivljanj zaradi subvencij.
- 17. junij 2020
Komisija sprejme belo knjigo o tujih subvencijah, ki pomeni začetek javne razprave.
- 23. september 2020
Konča se 14-tedensko javno posvetovanje, mnenje predloži 150 sodelujočih.
- 6. oktober 2020
Komisija objavi začetno oceno učinka zakonodajnega predloga.
- Oktober 2020 – januar 2021
Komisija zbira povratne informacije deležnikov v ciljno usmerjenem posvetovanju.
- 3. marec 2021
Odbor za regulativni nadzor izda pozitivno mnenje o poročilu o oceni učinka.
- 5. maj 2021
Komisija sprejme predlog uredbe o tujih subvencijah, ki izkrivljajo notranji trg.
- 30. junij 2022
Evropski parlament in Svet dosežeta politični dogovor o besedilu uredbe o tujih subvencijah.
- November 2022
Končno besedilo uredbe je Evropski parlament sprejel 10. novembra 2022, Svet pa 28. novembra 2022.
- 12. januar 2023
Začetek veljavnosti uredbe o tujih subvencijah
- Januar 2023
Komisija predstavi osnutek izvedbene uredbe in obrazce za priglasitev, čemur sledi štiritedensko obdobje za povratne informacije deležnikov.
- 12. julij 2023
Uredba o tujih subvencijah se začne uporabljati. Komisija lahko začne preiskave po uradni dolžnosti.
- 12. oktober 2023
Uporabljati se začne obveznost priglasitve koncentracij in javnih naročil nad določenimi mejnimi vrednostmi.
Dokumenti