Preskoči na glavno vsebino

Področja ukrepanja EU

Evropska unija lahko ukrepa samo na tistih področjih, na katerih so ji države članice s pogodbami EU dale pooblastilo za to. Pogodbe natančneje določajo, kdo lahko sprejema predpise in na katerih področjih: EU, vlade držav ali oboji.

Tri načela

Tri načela določajo, kje in kako sme EU ukrepati:

  • načelo prenosa pristojnosti – Evropska unija ima samo pristojnost, ki so jo z ratifikacijo pogodb EU nanjo prenesle države članice
  • načelo sorazmernosti – Evropska unija ukrepa samo v obsegu, potrebnem za doseganje ciljev pogodb EU
  • načelo subsidiarnosti – na področjih, kjer lahko ukrepajo bodisi EU bodisi nacionalne vlade, sme EU ukrepati, samo kadar je to učinkovitejše od nacionalnih ukrepov

Pravno ureja samo EU

Na določenih področjih lahko zakonodajo sprejema samo EU. Vloga držav članic je pri tem omejena na uveljavljanje zakonodaje, razen če jih EU pooblasti, da lahko določene zakone sprejmejo same. To so področja, kjer ima EU po pogodbah „izključno pristojnost“:

Pravno urejajo EU ali države članice

Na določenih področjih lahko zakonodajo sprejemajo EU in države članice. Toda države članice lahko to storijo, samo če EU ni predlagala zakona ali če se je odločila, da ga ne bo. To so področja, kjer ima EU po pogodbah „deljeno pristojnost“:

Pravno urejajo države članice, EU pomaga

Na določenih področjih lahko EU samo podpre, uskladi in dopolni ukrepe držav članic. Nima pa pristojnosti za sprejemanje zakonov in ne sme poseči v zmožnost urejanja držav članic. To so področja, kjer ima EU po pogodbah „podporno vlogo“:

Posebna vloga EU

Na določenih področjih ima EU „posebne pristojnosti“ – igra določeno vlogo ali ukrepa zunaj tega, kar ji navadno dovoljujejo pogodbe:

  • koordinacija ekonomskih politik in politik zaposlovanja
  • opredelitev in izvajanje skupne zunanje in varnostne politike
  • „klavzula prožnosti“, ki v strogo določenih pogojih omogoča EU ukrepanje zunaj običajnih področij pristojnosti