Akterji dezinformiranja uporabljajo različne tehnike za zavajanje in manipulacijo ljudi na spletu. To lahko zajema vse od klonov zakonitih spletišč do spretno manipuliranih zvočnih ali videoposnetkov (t. i. globokih ponaredkov, pogosto ustvarjenih s pomočjo umetne inteligence), ki so zasnovani tako, da nas čustveno pritegnejo in zameglijo našo razsodnost.
Evropska komisija je skupaj s partnerji pripravila nekaj nasvetov in virov za vas, da ne bi nasedali na dezinformacije in jih nenamerno širili. Pokazali vam bodo, kako prepoznati dezinformacije in globoke ponaredke, se upreti manipulacijam in prepoznati zaupanja vredne vire.
Če boste upoštevali te nasvete, boste lahko varno krmarili po spletu in sprejemali informirane odločitve o vsebini, ki jo delite.
Kako prepoznati dezinformacije
Ali se vam je kdaj zazdelo, da zaupanja vredni medijski kanal objavlja čudne ali šokantne stvari? Akterji, ki širijo dezinformacije, se pri širjenju škodljivih sporočil pogosto izdajajo za medije ali institucije. To je značilen pristop t. i. operacij „Doppelgänger“ (dvojnik), ki uporabljajo lažne klone zakonitih spletnih mest, da bi sprožile čustva, šok in manipulirale bralca.
Če opazite, da znan novičarski medij na spletu objavlja nenavadno zgodbo, bodite pozorni na zasnovo spletišča in si oglejte nenavadne končne naslove URL, kot so „ltd“, „.online“ ali „foo“. Pomislite, ali je spletišče videti verodostojno.
Če se vam zdi sumljivo, preverite, kaj je ta oseba ali organizacija resnično izjavila. Oglejte si uradne profile ali spletišča družbenih medijev, da spoznate resnično zgodbo in preprečite širjenje dezinformacij.
Kako prepoznati globoke ponaredke
Ali ste kdaj videli slavno osebo ali politika, ki je na družbenih medijih naredil nekaj neverjetnega ali šokantnega? Ali ste prepričani, da gre za resnično osebo, čeprav je videti prepričljivo?
Opozarjamo: globoke ponaredke avdio in videoposnetkov je lahko zelo težko prepoznati in s pomočjo umetne inteligence zlahka izdelati. Nekateri se morda zdijo zabavni in neškodljivi, vendar so mnogi zasnovani za manipulacijo.
Preden jih delite, se prepričajte, ali je avtor vsebine uradni vir, preverite, ali o zgodbi poročajo drugi viri, in preverite spletne profile vključenih oseb. V nasprotnem primeru bi lahko nenamerno širili dezinformacije.
Kako se upreti manipulacijam
Ali ste kdaj čutili potrebo po takojšnjem odzivu na objavo v družbenih medijih?
Ko naletite na videoposnetke ali novice, ki zadevajo vaše nezadovoljstvo, strahove ali želje, morda pomislite, da je treba ukrepati. Akterji dezinformiranja pogosto izkoriščajo človeško naravo, da vas spodbudijo k deljenju in hitremu odzivu.
Bodite pozorni na vsebino, ki vas navdušuje, žalosti ali osuplja, saj je morda uprizorjena ali zasnovana za manipulacijo.
Zaščitite se pred manipulacijo in uporabljajte zanesljive vire novic. Izogibajte se deljenju informacij iz anonimnih objav v družbenih medijih, na obskurnih spletnih mestih ali klikolovkam, kot je „Ne boste verjeli, kaj sledi!“.
Nasveti za učitelje: kako pomagati učencem pri prepoznavanju dezinformacij
Učitelji imajo pomembno vlogo pri tem, da se lahko mladi že v zgodnjem otroštvu naučijo prepoznati in zavračati dezinformacije. Da bi učencem in dijakom pomagala pridobiti spretnosti, ki jih potrebujejo za krmarjenje po današnjem zapletenem digitalnem okolju, je Komisija pripravila zbirko orodij.
S primeri iz resničnega življenja in skupinskimi vajami bodo učenci z zbirko orodij razmišljali o tem, kako so predstavljene spletne informacije in kakšne motive bi lahko imeli tisti, ki širijo napačne ali zavajajoče informacije.
Spoznali bodo strategije, ki jih razširjevalci dezinformacij uporabljajo za manipulacijo z občinstvom, kako se je mogoče izogniti zavajanju in kako se pogovarjati z ljudmi, ki so nasedli dezinformacijam.
