V evropskem zelenem dogovoru je bil določen načrt za to preobrazbeno spremembo.

Vseh 27 držav članic EU se je zavezalo, da bo EU do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. V ta namen so se zavezale zmanjšanju emisij za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. 

To bo ustvarilo nove priložnosti za inovacije, naložbe in delovna mesta ter:

Hkrati bodo s tem zagotovljene priložnosti za vse. Z odpravljanjem neenakosti in energijske revščine bodo podprti ranljivi državljani in državljanke, okrepila pa se bo tudi konkurenčnost evropskih podjetij.

Evropska komisija predlaga ambicioznejše cilje zmanjšanja emisij CO2 za nove avtomobile in kombinirana vozila.

Komisija poleg tega spodbuja rast trga brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil. Zlasti želi zagotoviti, da bo državljankam in državljanom na voljo potrebna infrastruktura za polnjenje teh vozil za krajše in daljše razdalje.

Poleg tega bo od leta 2026 cestni prevoz vključen v sistem trgovanja z emisijami, kar pomeni, da se bo zaračunavalo za onesnaževanje, s čimer se bosta spodbujala uporaba čistejših goriv in ponovno vlaganje v čistejše tehnologije.

Komisija predlaga tudi oblikovanje cen ogljika za letalstvo, ki je bilo doslej upravičeno do izjeme. Poleg tega predlaga spodbujanje trajnostnih letalskih goriv, vključno z obveznostjo, da letala za vse odhodne lete z letališč EU uporabijo trajnostno mešanico goriv.

Da bi tudi pomorski sektor prispeval svoj delež k prizadevanjem za razogljičenje našega gospodarstva, Komisija predlaga, da se v sistem oblikovanja cen ogljika vključi tudi ta sektor. Komisija bo poleg tega določila cilje za večja pristanišča, ki bodo morala plovila oskrbovati z električno energijo s kopnega, da se zmanjša uporaba onesnažujočih goriv, ki med drugim škodujejo kakovosti zraka v okolici pristanišč.

Učinki teh novih predlogov bodo vidni po celotnih vrednostnih verigah v sektorjih, kot so energija, promet, gradbeništvo in prenova. Med drugim bodo pomagali ustvarjati trajnostna, lokalna in dobro plačana delovna mesta po vsej Evropi.

Elektrifikacija gospodarstva in obsežnejša uporaba energije iz obnovljivih virov naj bi spodbudili zaposlovanje v teh sektorjih. Izboljševanje energijske učinkovitosti stavb bo ustvarilo tudi nova delovna mesta v gradbeništvu, povečala se bo potreba po lokalni delovni sili.

Ohraniti želimo svoje podnebne ambicije in preprečiti, da bi nepoštena konkurenca iz tujine spodkopavala prizadevanja naše industrije za zmanjšanje emisij.

Zato Komisija predlaga mehanizem, ki zagotavlja, da morajo tudi podjetja iz držav z manj strogimi podnebnimi pravili, ki uvažajo v EU, plačati ceno ogljika.

Komisija predlaga, da se zavezujoči cilj v zvezi z energijo iz obnovljivih virov v mešanici energijskih virov EU poveča na 40 %. Predlogi spodbujajo uporabo goriv iz obnovljivih virov, na primer vodika v industrijskem in prometnem sektorju, z dodatnimi cilji.

Poleg tega je zmanjšanje porabe energije bistveno za zmanjšanje emisij ter stroškov energije za potrošnike in industrijo. Komisija predlaga, da se cilji glede energijske učinkovitosti na ravni EU povečajo in postanejo zavezujoči, da bi do leta 2030 dosegli splošno 36–39-odstotno zmanjšanje porabe končne in primarne energije.

Tudi sistem za obdavčitev energentov mora podpirati zeleni prehod, in sicer z zagotavljanjem ustreznih spodbud. Komisija predlaga, da se najnižje davčne stopnje za ogrevanje in promet uskladijo z našimi podnebnimi cilji, hkrati pa ublaži socialni učinek ter podprejo ranljivi državljani in državljanke.

Novi socialni sklad za podnebne ukrepe bo podpiral državljanke in državljane EU, ki so najbolj prizadeti oziroma ogroženi zaradi energijske revščine ali revščine na področju mobilnosti. Pomagal bo zmanjšati stroške za tiste, ki so najbolj izpostavljeni spremembam, s čimer se bo zagotovilo, da bo prehod pravičen in da nihče ne bo zapostavljen.

V obdobju 7 let bo zagotovil sredstva v višini 72,2 milijarde EUR za financiranje prenove stavb, dostopa do brezemisijske in nizkoemisijske mobilnosti ali celo dohodkovne podpore.

Poleg stanovanj je treba prenoviti tudi javne stavbe, da bi lahko uporabljali več energije iz obnovljivih virov in bili energijsko učinkovitejši.

Komisija predlaga:

• zahtevo, da države članice prenovijo najmanj 3 % skupne tlorisne površine vseh javnih stavb na leto
• določitev referenčne vrednosti 49 % energije iz obnovljivih virov v stavbah do leta 2030
• zahtevo, da države članice povečajo uporabo energije iz obnovljivih virov pri ogrevanju in hlajenju, in sicer vsako leto do leta 2030 za + 1,1 odstotne točke

Poleg tega sta obnova narave in omogočitev ponovnega razcveta biotske raznovrstnosti hitra in poceni rešitev za absorpcijo in shranjevanje ogljika.

Komisija zato predlaga obnovo evropskih gozdov, tal, mokrišč in šotišč. To bo izboljšalo absorpcijo CO2 in povečalo odpornost našega okolja na podnebne spremembe.

Krožno in trajnostno upravljanje teh virov bo

• izboljšalo naše življenjske razmere
• ohranjalo zdravo okolje
• ustvarjalo kakovostna delovna mesta
• zagotavljalo trajnostne vire energije

Novi cilji za naravne načine odvzema ogljika:

Bioenergija prispeva k postopnemu opuščanju fosilnih goriv in razogljičenju gospodarstva EU, vendar jo je treba uporabljati trajnostno. Komisija predlaga stroga nova merila za preprečevanje netrajnostne sečnje gozdov in zaščito območij, ki so velikega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Krepitev globalnih podnebnih ukrepov

Evropski zeleni dogovor je že dal pozitiven zgled, v skladu s katerim so vodilni mednarodni partnerji določili svoje ciljne datume za dosego podnebne nevtralnosti.

Z naložbami v tehnologije za energijo iz obnovljivih virov razvijamo strokovno znanje in proizvode, ki bodo koristili tudi preostalemu svetu.

S prehodom na okolju prijazen promet bomo ustvarili vodilna svetovna podjetja, ki bodo lahko služila rastočemu svetovnemu trgu. Z mednarodnimi partnerji bomo skupaj zmanjšali emisije v pomorskem prometu in letalstvu po vsem svetu.

EU bo te predloge in zamisli svojim mednarodnim partnerjem predstavila na konferenci ZN o podnebju COP26, ki bo novembra v Glasgowu.