Več priložnosti za ljudi in boljša kakovost življenja
Širitev je ustvarila več priložnosti za državljanke in državljane iz vseh držav članic, da študirajo in delajo po vsej EU. Od leta 2004 je priložnost za študij in poučevanje v tujini izkoristilo več kot 2,7 milijona ljudi iz takratnih desetih novih držav članic. Hkrati je s pomočjo programa Erasmus+ na njihovih univerzah študiralo več kot 600 000 mladih iz drugih držav EU.
Od desetih držav članic, ki so se pridružile leta 2004, jih je devet v celoti del schengenskega območja, največjega območja prostega gibanja na svetu, ki zagotavlja nemoteno in varno potovanje. Nadaljujejo se prizadevanja za večje vključevanje Cipra v schengensko območje ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin.
V zadnjih 20 letih je EU med drugim dosegla pomemben napredek na področju socialnih pravic, zdravja in varstva okolja, ravnanja z odpadki, pravic potrošnikov in varnosti proizvodov, s čimer se je izboljšala splošna kakovost življenja ljudi.Deset držav, ki so se pridružile leta 2004, ni imelo le koristi od teh višjih standardov, temveč so tudi same prispevale k njihovemu oblikovanju. Danes je narava bolje ohranjena, zrak v mestih je čistejši, zasebnost pa je zaščitena po vsej Uniji.
Ustvarjanje delovnih mest, rasti in blaginje
V zadnjih 20 letih se je gospodarstvo EU povečalo za 27 %. Države, ki so se EU pridružile leta 2004, so doživele znatno gospodarsko rast. Na Poljskem in Malti se je obseg gospodarstva več kot podvojil. Na Slovaškem se je povečal za 80 %.
Rast in blaginjo so doživele tudi države, ki so bile članice že pred širitvijo leta 2004. Španski izvoz v novih deset članic se je v zadnjih 20 letih podvojil. Italijanska blagovna menjava s temi državami se je od takrat povečala za 77 %. Prav tako so se znatno okrepile trgovinske povezave med Litvo in Švedsko. V manj kot dveh desetletjih se je notranji pretok blaga znotraj EU povečal za več kot 40 %.
Od 26 milijonov novih delovnih mest, ki so v EU nastala v zadnjih 20 letih, jih je bilo 6 milijonov ustvarjenih v desetih novih državah EU.
Spodbujanje konkurenčnosti evropske industrije in pomembnih sektorjev
Od poljskega sektorja elektronike do nemškega avtomobilskega sektorja se je industrija okrepila zaradi ekonomije obsega, ki jo ponuja razširjeni enotni trg. Evropska industrija je pridobila boljši dostop do ključnih vhodnih materialov, kot so kritične surovine. Podjetja lahko zdaj brez težav baker nabavljajo na Cipru, kobalt na Češkem, redke zemlje v Litvi in nikelj na Slovaškem.
Širša EU je ustvarila tudi priložnosti za prodajo na večjem trgu kmetijsko-živilskih proizvodov, kar državljanom in državljankam daje na izbiro več kakovostnih proizvodov. Deset dodatnih držav članic je obogatilo kmetijsko raznolikost EU z različnimi tradicijami kmetovanja, pridelki, živinorejo in visokokakovostnimi proizvodi. Vrednost kmetijske proizvodnje v teh državah se je v zadnjih dveh desetletjih potrojila in je presegla 68 milijard evrov.
Vlaganje v naši Uniji
EU je v zadnjih 20 letih veliko vlagala v infrastrukturo, da bi Evropa postala prijetnejša za življenje in delo – od avtocest do plinovodov, javnega prevoza, povezljivosti, podatkovnih centrov in čezmejne infrastrukture.
Naš integriran trg energije nam je pomagal prebroditi krize, kakršno je povzročila ruska prekinitev dobave plina. Države EU so stopile skupaj in poiskale zanesljivejšo in bolj trajnostno oskrbo z energijo, s čimer so spodbudile prehod na čisto energijo in zmanjšale našo odvisnost od ruskih fosilnih goriv. Z znatnimi naložbami EU se je po vsej EU povečala pokritost s hitrimi širokopasovnimi omrežji in internetnim dostopom. Vodilni na digitalnem področju, kot je Estonija, pomagajo pri uvajanju novih storitev e-uprave. Širom Evrope je dostop do omrežja 5G pridobilo na milijone ljudi.
Doseženi napredek zdaj nadgrajujemo z instrumentom NextGenerationEU, ki z 800 milijardami evrov financira na stotine projektov – od polj vetrnih elektrarn na morju do električnih vlakov, od vrhunskih digitalnih storitev do vrhunskih zdravstvenih centrov. Pri tem pa ustvarja kakovostna delovna mesta v vseh 27 državah članicah.
Ker se naše strateško okolje nenehno spreminja in mora Evropa okrepiti svojo obrambo, pri tem sodelujejo vse države članice – od estonskih obrambnih raziskav do razvoja letal na Švedskem in proizvodnje streliva na Poljskem.
Spodbujanje inovacij in raziskav
Evropska unija je v zadnjih 20 letih zabeležila številne raziskovalne preboje in ustvarjalne inovacije, na primer na področju preprečevanja bolezni in zdravljenja raka. Številni preboji in inovacije so bili doseženi v desetih novih državah EU ali pa so rezultat sodelovanja med raziskovalci iz starejših in novejših držav članic, ob finančni podpori EU.
Delo madžarskega znanstvenika in francoske znanstvenice je bilo prelomno v raziskovanju materije in sta zanj prejela Nobelovo nagrado za fiziko. Tesnejše sodelovanje akademikov od Latvije do Španije pa je na primer izboljšalo naše poznavanje genomov.
Solidarnostna pomoč
Države EU druga drugi nudijo nujno pomoč ob nesrečah – od poplav do gozdnih požarov, od potresov do izrednih zdravstvenih razmer.
Vse države EU so v zadnjih 20 letih prek mehanizma EU na področju civilne zaščite zagotavljale podporo po vsej celini in zunaj nje. Primerov je na pretek. Po hudourniških poplavah leta 2010 je Madžarski takoj priskočilo na pomoč pet držav članic. Avstrijski gasilci so poleti 2022 pomagali Sloveniji, ko so jo prizadeli uničujoči požari. Ko se je lani s požari zgodovinskih obsežnosti borila Grčija, so ji na pomoč prihiteli slovaški specialisti, usposobljeni za izredne razmere.
Države članice EU od prvega dne ruske vojne agresije proti Ukrajini sodelujejo pri zagotavljanju podpore ukrajinskemu ljudstvu. Logistična vozlišča na Poljskem in Slovaškem ter v Romuniji so pomagala usmerjati pomoč iz vse Unije. EU je odobrila začasno zaščito za več kot 4,1 milijona ukrajinskih begunk in beguncev. Skoraj 1,7 milijona teh gostijo države članice, ki so se EU pridružile leta 2004.
Krepitev vloge Evrope v svetu
V zadnjih 20 letih se je glas Evrope na svetovnem prizorišču okrepil, pa najsi gre za to, da želi svet spodbuditi k ukrepanju na področju podnebnih sprememb, za boj proti pandemiji ali za spodbujanje demokracije.
Vključitev 10 novih držav članic je okrepila našo gospodarsko moč na svetovni ravni. Zaradi večjega enotnega trga je EU postala še privlačnejša trgovinska partnerica, kar ustvarja nove priložnosti za nas v tujini. Od leta 2004 se je obseg naše mednarodne trgovine na svetovni ravni povečal za 3 000 milijard evrov in leta 2023 dosegel 5 000 milijard evrov.
Večja Unija je prav tako okrepila vlogo Evrope kot vodilne donatorke humanitarne pomoči. Evropsko humanitarno podporo, naj bo v Ukrajini, Gazi ali Sudanu, izvajajo humanitarni delavci in delavke iz vse EU. Vanjo so med drugim vključene poljske nevladne organizacije, češki humanitarni partnerji in ciprski humanitarni delavci.
Širitev je po vsej Uniji povečala blaginjo, okrepila demokracijo in zagotovila stabilnost. EU je s 27 državami članicami postala močnejši geopolitični akter.
Podatki, uporabljeni v kampanji „20 skupnih let“, temeljijo na statističnih podatkih Eurostata in drugih uradnih virih informacij ter se posodabljajo. Navedene raziskave so povzete iz Eurobarometra.