Skip to main content

Načrt Slovenije za okrevanje in odpornost

Načrt Slovenije za okrevanje in odpornost je po krizi brez primere zaradi pandemije nastal kot odgovor na nujno potrebo po spodbujanju trdnega okrevanja in pripravljenosti Slovenije na prihodnost. Reforme in naložbe v okviru načrta bodo Sloveniji pomagale povečati trajnostnost in odpornost ter izboljšati pripravljenost na izzive in priložnosti zelenega in digitalnega prehoda. V ta namen načrt vključuje 55 naložb in 33 reform, ki bodo financirani z 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 0,7 milijarde evrov posojil. V okviru načrta je 42 % dodeljenih sredstev predvidenih za doseganje podnebnih ciljev, 21 % sredstev pa za doseganje ciljev digitalnega prehoda.    

Preobrazbeni učinek načrta Slovenije je rezultat močne kombinacije reform in naložb, ki obravnavajo specifične izzive Slovenije. Reforme so namenjene odpravi ovir za trajno in trajnostno rast, cilj naložb pa je pospešiti prehod na bolj zeleno gospodarstvo, karseda povečati koristi digitalne preobrazbe in poskrbeti za socialno in ekonomsko kohezijo ter odpornost. Načrt predvideva ukrepe v podporo razogljičenju gospodarstva in prilagajanju podnebnim spremembam. Po pričakovanjih bo pomembno prispeval k digitalizaciji Slovenije, med drugim s krepitvijo digitalnih kompetenc z izobraževanjem in vseživljenjskim učenjem. Načrt se močno osredotoča tudi na krepitev odpornosti zdravstvenega sistema, vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe in izboljšanje dostopa do cenovno dostopnih stanovanj. Vse reforme in naložbe je treba izvesti v kratkem časovnem okviru, saj uredba o mehanizmu za okrevanje in odpornost določa, da jih je treba zaključiti do avgusta 2026.

Načrt bo spodbudil gospodarsko rast in pripomogel k ustvarjanju delovnih mest. Bruto domači proizvod Slovenije se bo do leta 2026 okrepil za 1,1–1,7 %. Ta spodbuda gospodarstvu bo prinesla do 6 000 novih delovnih mest. Slovenija bo kot izvozno usmerjeno gospodarstvo imela koristi tudi od načrtov za okrevanje in odpornost drugih držav članic. Ti učinki prelivanja znašajo 0,6 odstotne točke bruto domačega proizvoda leta 2026. Te ocene ne vključujejo morebitnega pozitivnega učinka strukturnih reform, ki je lahko precejšen. Navedeno dokazuje dodano vrednost skupnega in usklajenega ukrepanja na evropski ravni.

  • Hand holding stacks of coins.

    +1,1–1,7 % učinek instrumenta NextGenerationEU na slovenski bruto domači proizvod do leta 2026

  • icon-tfra_120x120px_5.png

    +6 000 delovnih mest do leta 2026

  • Hand holding stacks of coins.

    0,6 % bruto domačega proizvoda leta 2026 po zaslugi načrtov za okrevanje in odpornost drugih držav članic

Slovenski organi so se pri pripravi načrta posvetovali z različnimi deležniki, pred uradno predložitvijo načrta 30. aprila 2021 pa so bili v tesnem dialogu s Komisijo. Komisija je 1. julija 2021 načrtu dala zeleno luč. Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je predsedniku vlade Janezu Janši sporočila pozitivno oceno Komisije med obiskom Pediatrične klinike v Ljubljani ob začetku slovenskega predsedovanja Svetu EU. Svet je načrt sprejel 28. julija ter tako omogočil njegovo izvajanje in financiranje.

Recovery and resilience plan for Slovenia

Zeleni prehod

Na področju podnebne in okoljske politike se Slovenija sooča z izzivi ogljično intenzivnega gospodarstva z majhnim deležem obnovljivih virov energije v mešanici energijskih virov, z izzivi energijske učinkovitosti, velike odvisnosti od cestnega prevoza in velike izpostavljenosti škodi zaradi podnebnih sprememb.

Glavni ukrepi za digitalni prehod

Načrt vključuje ključne reforme za sprostitev potenciala energije iz obnovljivih virov in trajnostne mobilnosti, ki sta bistvena koraka za razogljičenje energetskega, prometnega in gradbenega sektorja. Zeleni prehod podpirajo naložbe v energijsko učinkovitost in protipotresno prenovo stavb, vključno s šolami, v višini več kot 230 milijonov evrov. Poleg tega bo 292 milijonov evrov namenjenih za razogljičenje, digitalizacijo in varnost železniškega prometa. Načrt z naložbami v višini 54 milijonov evrov podpira projekte izboljšanja oskrbe in varčevanja s pitno vodo. Načrt vključuje tudi reforme in naložbe v višini 48 milijonov evrov za pospešitev prehoda na krožno gospodarstvo.

Primer projekta: ukrepi za večjo uporabo javnega potniškega prometa

Načrt podpira razogljičenje prometa z naložbami v železniško infrastrukturo v višini 292 milijonov evrov: posodobitev najbolj obremenjenih delov železniškega omrežja TEN-T, nadgradnja železniških postaj Ljubljana, Domžale in Grosuplje, povečanje zmogljivosti, hitrosti in varnosti železniškega prometa ter digitalizacija železniške infrastrukture s sistemom ETCS za skrajšanje potovalnega časa. Te naložbe bo dopolnila reforma sistema upravljanja javnega potniškega prometa, s katero bo vzpostavljen sistem enotne vozovnice in usklajeni vozni redi različnih oblik potniškega prometa. Vse to bi moralo prispevati k večji uporabi javnega potniškega prometa in boljših storitev za državljane.  

Digitalni prehod

Med digitalnimi izzivi slovenskega gospodarstva so pomanjkanje digitalnih kompetenc ter nizka stopnja uporabe javnih digitalnih storitev in vključevanja digitalne tehnologije v poslovne modele.

Glavni ukrepi za digitalni prehod

Načrt Slovenije za okrevanje in odpornost podpira digitalni prehod z reformami na področju digitalizacije javne uprave, kompetenc ter kibernetske varnosti. Cilj strategije za digitalno preobrazbo in reform na področju elektronske identifikacije je povečati uporabo javnih e-storitev in digitalizacijo podjetij. Te reforme spremljajo naložbe v javno upravo v višini 260 milijonov evrov, tudi v ključne dele javnega sektorja, kot je zdravstvo (83 milijonov evrov). V skladu z načrtom je 144 milijonov evrov namenjenih za povečanje digitalnih kompetenc v različnih segmentih družbe ter za izboljšanje povezljivosti v šolah. 44 milijonov evrov bo vloženih v digitalni prehod gospodarstva s podpiranjem uvajanja naprednih digitalnih tehnologij v podjetjih.

Primer projekta:digitalizacija izobraževanja

Razvoj digitalne pismenosti v izobraževanju bo podprt s prenovo učnih načrtov na vseh ravneh izobraževanja (od predšolske vzgoje in varstva do visokega šolstva). Da bi šole opolnomočili za to nalogo, se bo 20 000 strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju usposabljalo na področju digitalnih kompetenc, v ta namen pa bo opravljena tudi prenova pedagoških praks. Poleg tega bo načrt podpiral naložbe v izboljšanje povezljivosti šol, s čimer se bo zmanjšal digitalni razkorak, in v vzpostavitev sodobnih digitalno opremljenih učnih mest. Slovenija bo razvila tudi nove digitalne rešitve za boljšo podporo učnemu procesu (npr. e-nacionalno preverjanje znanja, projektno učenje itd.).

Gospodarska in socialna odpornost

Ključni makroekonomski izzivi slovenskega gospodarstva vključujejo nizko stopnjo naložb, tudi v raziskave in inovacije, nizko stopnjo zaposlenosti starejših delavk in delavcev ter predčasne odhode s trga dela, kar vpliva na fiskalno vzdržnost pokojninskega sistema ter neskladje med ponudbo kompetenc in povpraševanjem po njih. Slovenija nima ustreznega sistema dolgotrajne oskrbe, zdravstveni sistem pa se sooča s številnimi strukturnimi pomanjkljivostmi (npr. pomanjkanje osebja, neizpolnjene potrebe, dolge čakalne vrste, zastarela infrastruktura).

Ključni ukrepi za okrepitev gospodarske in socialne odpornosti

Načrt krepi gospodarsko in socialno odpornost s podporo v višini 305 milijonov evrov za spodbujanje produktivnosti in inovacij v podjetjih, vključno s financiranjem raziskovalnih projektov na področju zelenega in digitalnega prehoda.Te naložbe spremljajo reforme za izboljšanje poslovnega okolja, dostopa do financiranja ter sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem pri raziskavah. Turizem in kulturni sektor naj bi po pričakovanjih imela koristi od naložb v višini 127 milijonov evrov v podporo njuni posodobitvi v smeri okoljske trajnostnosti.Odpornost zdravstvenega sistema bo podprta s 110 milijoni evrov naložb v zdravstveno infrastrukturo in medicinsko opremo, 79 milijonov evrov naložb pa bo namenjenih za vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe. Za izboljšanje dostopa do cenovno dostopnih stanovanj za tiste, ki trpijo revščino ali socialno izključenost oziroma jim ta grozi, so predvidene naložbe v višini 60 milijonov evrov.

Primer projekta: naložbe v kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani in Mariboru

Ključne investicije v zdravstvu so povezane z izboljšanjem infrastrukture ter kakovosti zdravljenja infekcijskih in nalezljivih bolezni, saj je epidemija COVID-19 pokazala številne pomanjkljivosti na tem področju. Pri tem gre za dva brezemisijska infrastrukturna projekta in ustrezno opremo: dograditev infekcijske klinike UKC Ljubljana (70 milijonov evrov) in nadomestna novogradnja infekcijske klinike UKC Maribor (40 milijonov evrov). Z naložbami bodo zagotovljene dodatne postelje in sodobna oprema za zdravljenje nalezljivih bolezni, ki se bodo po koncu pandemije lahko uporabljale tudi za zdravljenje pooperacijskih okužb.

Načrt je skladen z relevantnimi izzivi in prednostnimi nalogami, opredeljenimi v priporočilih za Slovenijo v okviru evropskega semestra, letnega cikla usklajevanja in nadzora ekonomskih politik EU. Podrobna razlaga evropskega semestra: Kaj je evropski semester | Evropska komisija (europa.eu)

Načrt Slovenije za okrevanje in odpornost

Spletišče nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost

Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost

Ocena načrta za okrevanje in odpornost

Sporočilo za medije: Evropska komisija potrdila slovenski načrt

Izvedbeni sklep Sveta o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo ter Priloga

Delovni dokument služb Komisije: Analiza načrta Slovenije za okrevanje in odpornost

Informativni pregled: Načrt Slovenije za okrevanje in odpornost

Vprašanja in odgovori: Evropska komisija potrdila slovenski načrt

Izplačila

Sporočilo za medije: Komisija Sloveniji izplačala 231 milijonov evrov

Operativni dogovori

Operativni dogovori med Komisijo in Slovenijo

Dokumenti evropskega semestra

Dokumenti evropskega semestra za Slovenijo

Dodatne informacije

Predstavitev načrta Slovenije za okrevanje in odpornost v Svetu

Povzetek ocene načrta Slovenije za okrevanje in odpornost

+1,1–1,7 %

učinek instrumenta NextGenerationEU na slovenski bruto domači proizvod do leta 2026

+6 000

delovnih mest do leta 2026

0,6 %

bruto domačega proizvoda leta 2026 po zaslugi načrtov za okrevanje in odpornost drugih držav članic

When designing the plan, Slovenian authorities consulted different stakeholders, while pursuing a close dialogue with the Commission ahead of the formal submission of the plan on 30 April 2021. On 1 July 2021, the Commission gave its green light to the plan. President von der Leyen announced the positive Commission’s assessment to Prime Minister Janša during her visit to the Paediatric Clinic in Ljubljana, at the start of the Slovenian Presidency to the EU. The plan was in turn adopted by the Council on 28 July opening the door to its implementation and financing.

Recovery and resilience plan for Slovenia

Green transition

In the area of climate and environmental policies, Slovenia faces the challenges of being carbon intensive economy with low share of renewables in the energy mix, in energy efficiency, high dependency on road transport and high exposure to climate change-related damage.

Key measures for the green transition

The plan includes key reforms to unlock renewable energy potential and sustainable mobility, which are essential steps to decarbonise the energy, transport and building sector. The green transition is supported through investments of over €230 million in energy efficiency and seismic renovation of buildings, including schools. Furthermore, €292 million will be invested into decarbonisation, digitalisation and safety of railway infrastructure transport. With an investment of €54 million the plan supports improved drinking water supply and water saving projects. The plan also includes reforms and investments of €48 million to accelerate the transition to a circular economy.

Example project: Measures to increase up-take of public transport

The plan supports the decarbonisation of transport through €292 million investments in railway infrastructure: upgrading parts of the most congested parts of TEN-T railway netwok, refurbishing railway stations Ljubljana, Domžale and Grosuplje and increasing the capacity, speed and safety of rail transport and digitalising rail infrastructure with ETCS system to reduce travel time. These investments will be complemented by a reform of the public passenger management system, which should establish single-ticketing system and coordinated timetables of different passenger transport operations. All this should result in higher usage of public transport and better services for citizens.  

Digital transition

Digital challenges for the Slovenian economy include a lack of digital skills, low up-take of public digital services and of integration of digital technology into business models.

Key measures for the digital transition

Slovenia’s recovery and resilience plan supports the digital transition with reforms in the digitalisation of the public administration, in skills and cyber security. A strategy for digital transformation and reforms on electronic identification aims to increase use of public e-services and digitalisation of companies. These reforms are accompanied by €260 million investments in public administration, including in key public sectors like health (€83 million). The plan will invest €144 million in increasing digital skills of different segments of society and in improving connectivity in schools. €44 million will be invested for the digital transition of businesses by supporting the implementation of advanced digital technologies in companies.

Example project:Digitalisation in education

The development of digital literacy in education will be supported through an overhaul of curricula at all education levels (from early childhood education and care to higher education). To empower schools for this task, 20,000 teachers/educators will be trained in digital skills and supported with updated teaching practices. Moreover, the plan will support investments in improving connectivity of schools, thus reducing digital divide, and in creating modern digitally equipped learning places. Slovenia will also develop new digital solutions to better support the learning process (e.g. e-national examination, project-based learning etc.)

Economic and social resilience

Key macro-economic challenges for the Slovenian economy include low investments rates, including in the research and innovation, low employment rates of older workers and early leaving from the labour market, which impacts on the fiscal sustainability of pension system, skills mismatch. Slovenia lacks proper long-term care system, while health system is facing many structural weaknesses (e.g. lack of staff, unmet needs and long waiting lines, outdated infrastructure).

Key measures in reinforcing economic and social resilience

The plan reinforces economic and social resilience with €305 million support for boosting productivity and innovation in business, including financing research projects in the green and digital transition. These investments are coupled with reforms to improve the business environment, access to finance and cooperation between public and private research. Tourism and culture sector is expected to benefit from €127 million of investments to support their upgrade in the direction of environmental sustainability.Resilience of the healthcare sector will be supported with €110 million investments in medical infrastructure and equipment, while €79 million investments will accompany the setting-up of a long-term care system. Access to more affordable housing for those in or close to poverty and social exclusion will be supported with €60 million investments.

Example project: Investments in two Clinics for Infectious Disease and Fever Conditions in Ljubljana and Maribor

The key investment in healthcare is linked with improving the infrastructure and quality of treating infectious and communicable diseases, as the COVID-19 epidemic showed many shortcomings in that area. It consists of two infrastructure zero emission projects and relevant equipment: the upgrading of the Clinic for Infectious Disease in Ljubljana (€70 million) and the construction of a new clinic in Maribor (€40 million). While investments will ensure additional beds and modern equipment in treating communicable diseases, after the end of pandemic they will be used also for treatment of after-surgery infections.

The plan is consistent with relevant country-specific challenges and priorities identified in the European Semester, the annual cycle of coordination and surveillance of the EU’s economic policies. For a detailed explanation of the European Semester see the following link: The European Semester explained | European Commission (europa.eu)

Slovenia’s recovery and resilience plan

National recovery and resilience website

National recovery and resilience plan

Assessment of the recovery and resilience plan

Press release: "European Commission endorses Slovenia's plan"

Council Implementing Decision on the approval of the assessment of the recovery and resilience plan of Slovenia and Annexcorrigendum

Commission Staff Working Document: Analysis of the recovery and resilience plan of Slovenia

Factsheet: Slovenia’s recovery and resilience plan

Questions and answers: European Commission endorses Slovenia's plan

Payments

Press release: "Commission disburses €231 million to Slovenia"

Operational Arrangements

Operational Arrangements between the Commission and Slovenia

European Semester documents

European Semester documents for Slovenia

Further information

Presentation to the Council of Slovenia’s recovery and resilience plan

Summary of the assessment of the Slovenian recovery and resilience plan