Ruska invazija na Ukrajino ogroža prehransko varnost milijonov ljudi po svetu, zlasti v državah z nizkimi dohodki, ki so odvisne od uvoza hrane in gnojil.
Evropska unija je sprejela dodatne ukrepe za ponovno vzpostavitev svetovne prehranske varnosti v okviru mednarodnega sodelovanja. Prav tako bo zagotovila humanitarno pomoč in podporo najbolj prizadetim kmetom.
14. november 2022 – Z novim svežnjem humanitarne pomoči v višini 210 milijonov evrov, ki bo namenjena 15 državam, bo Komisija okrepila podporo tistim državam, ki so jih najbolj prizadele uničujoče posledice vse bolj nezadostne prehranske varnosti v svetu. S tem se bo celotna pomoč, ki jo EU namenja svetovni prehranski varnosti v obdobju 2020–2024, povečala na do 8 milijard evrov.
Ruska invazija na Ukrajino vpliva na ves svet. Gre za življenja in možnosti preživetja milijonov ljudi po vsem svetu, ki ne vedo, ali bodo še lahko ogrevali svoja stanovanja ali nahranili svoje otroke.
Ruska vojaška agresija povzroča svetovno prehransko krizo
Ruski napad na Ukrajino neposredno vpliva na prehransko varnost milijonov ljudi po svetu. Stroški v celotni prehranski verigi hrano so se povečali. Višji stroški energije in gnojil so destabilizirali kmetijske trge, trgovinski tokovi z Ukrajino in Rusijo pa so moteni.
Ukrajina zagotavlja več kot polovico oskrbe s pšenico Svetovnega programa za hrano. Zaradi obstreljevanja in bombardiranja ukrajinski kmetje ne morejo opraviti setve.
Rusija namerno cilja in uničuje kmetijske stroje, zaloge hrane ter predelovalne in prevozne zmogljivosti v Ukrajini.
Rusija omejuje izvoz hrane in blokira na stotine s pšenico natovorjenih ladij v Črnem morju.
Sankcije EU proti Rusiji in Belorusiji ne zadevajo živilskih proizvodov. Nakup, uvoz in prevoz kmetijskih in prehrambnih proizvodov za plovila pod rusko zastavo so izvzeti iz prepovedi.
Odziv EU
EU si kot dolgoletna in zanesljiva partnerica držav po vsem svetu prizadeva za svetovno prehransko varnost in vzpostavitev odpornih prehranskih sistemov.
Razpoložljivost hrane v EU trenutno ni ogrožena, saj Evropa povečini lahko zagotovi samooskrbo s številnimi kmetijskimi proizvodi. Pri določenih proizvodih, kot so krmne beljakovine, pa je naš kmetijski sektor neto uvoznik. Ta ranljivost v kombinaciji z visokimi vhodnimi stroški, kot so stroški gnojil in energije iz fosilnih virov, povzroča izzive v kmetijski pridelavi in lahko zviša cene hrane.
Evropska komisija je predstavila vrsto kratkoročnih in srednjeročnih ukrepov, s katerimi bo okrepila svetovno prehransko varnost ter podprla kmete in potrošnike v EU glede na vse višje cene hrane in vhodne stroške.
Ukrepi EU:
pomoč pri izvozu ukrajinskega žita
podpora ranljivim skupinam prebivalstva
povečanje proizvodnje hrane
odprava omejitev za trgovino z živilskimi proizvodi in spodbujanje večstranskega sodelovanja
Krepitev svetovne prehranske varnosti
Manjša pridelava in izvoz poljščin iz Rusije in Ukrajine znatno ogrožata razpoložljivost in cenovno dostopnost hrane v sosedstvu EU – v državah severne Afrike in na Bližnjem vzhodu, pa tudi v Aziji in podsaharski Afriki. To še zlasti velja za osnovna živila, kot je pšenica.
Globalni vpliv manjše pridelave poljščin
Komisija se je zavezala, da bo sprejela vse potrebne ukrepe, da bo EU kot neto izvoznica hrane in vodilna agroživilska proizvajalka prispevala k svetovni prehranski varnosti. EU ima vodilno vlogo pri zagotavljanju humanitarne in razvojne pomoči na področju prehrane in prehranskih sistemov.
Tako humanitarne potrebe kot stroški se bodo verjetno povečali, zaradi česar bo humanitarna pomoč pod še večjim pritiskom. EU od leta 2015 za humanitarno pomoč v hrani vsako leto nameni najmanj 350 milijonov evrov; med letoma 2020 in 2024 pa bo za krepitev svetovne prehranske varnosti zagotovila 8 milijard evrov. EU bo med letoma 2021 in 2027 podpirala prehranske sisteme v približno 70 partnerskih državah.
- EU in države članice so se 6. aprila zavezale, da bodo sahelskim državam namenile več kot milijardo evrov za krepitev prehranske varnosti.
- EU in države članice so 26. aprila državam Afriškega roga obljubile 633 milijonov evrov za nujno podporo ter krepitev prehranskih sistemov in odpornosti.
EU je 24. septembra namenila 600 milijonov evrov najbolj ranljivim afriškim, karibskim in pacifiškim državam, ki jih je prizadela kriza zaradi pomanjkanja hrane.
- Komisija je 14. novembra napovedala nov sveženj humanitarne pomoči v višini 210 milijonov evrov za 15 držav, ki so jih najbolj prizadele uničujoče posledice vse bolj nezadostne prehranske varnosti v svetu.
Za južno sosedstvo je EU sprejela sveženj podpore v višini 225 milijonov evrov za blažitev učinkov morebitne prehranske krize zaradi močne odvisnosti od uvoza hrane, ki se je zmanjšal zaradi vojne.
EU se bo še naprej odločno zavzemala za preprečevanje omejitev in prepovedi izvoza hrane ter za dobro delujoč enotni trg.
Trenutna globoka kriza potrjuje, da moramo po vsem svetu pospešiti prehod na trajnostne in odporne prehranske sisteme, da bomo bolje pripravljeni na prihodnje krize. Komisija po vrhu OZN o prehranskih sistemih leta 2021 sodeluje v osmih svetovnih koalicijah, katerih cilji so preoblikovanje prehranskih sistemov in krepitev njihove odpornosti ter trajnostna rast produktivnosti.
EU si močno prizadeva, da bi odpravila blokado ukrajinskega žita in sprostila njegov izvoz na svetovno tržišče. Ukrajinci bi tako prišli do prepotrebnih prihodkov, Svetovni program za hrano pa do zalog žita, ki jih nujno potrebuje.
EU vzpostavlja solidarnostne koridorje in financira različne načine prevoza, da bi lahko ukrajinsko žito prepeljali do najranljivejših držav na svetu.
EU prav tako povečuje svojo proizvodnjo in pridelavo hrane, da bi tako zmanjšala pritisk na svetovne živilske trge. Sodeluje tudi s Svetovnim programom za hrano, da bi lahko ranljivim državam zagotovili razpoložljive zaloge in dodatne živilske proizvode po dostopnih cenah.
Komisija podpira Ukrajino pri razvoju in izvajanju kratkoročne in srednjeročne strategije prehranske varnosti, da bi zagotovila, da prispevki dosežejo kmetije, kadar je to mogoče, ter da se ohrani transportna in skladiščna infrastruktura, da bi država lahko nahranila svoje državljane in sčasoma ponovno vzpostavila nadzor nad izvoznimi trgi.
EU bo razdelila 500 milijonov evrov v okviru nacionalnih dodelitev za neposredno podporo kmetom, ki so jih višji vhodni stroški in zaprtje izvoznih trgov najbolj prizadeli. Države EU lahko to podporo dopolnijo z nacionalnimi sredstvi v vrednosti do največ 200 %.
EU bo za reševanje težav v zvezi z denarnim tokom državam EU omogočila izplačevanje višje ravni predplačil za neposredna plačila SKP.
Komisija je:
- odobrila izjemno in začasno odstopanje, da se omogoči pridelava poljščin na neobdelanih zemljiščih, hkrati pa se za kmete ohranijo celotna plačila za zeleno komponento
- predlagala novi začasni krizni okvir, ki bi zajemal tudi kmete, proizvajalce gnojil in ribiški sektor
Komisija bo uvedla tudi ukrepe varnostne mreže za podporo trgu svinjskega mesa glede na posebno težke razmere v sektorju.
Ukrepi za izboljšanje oskrbe s hrano bodo pripomogli k zmanjšanju cenovnega pritiska.
Države članice EU lahko uvedejo tudi nižje stopnje davka na dodano vrednost in gospodarske subjekte spodbujajo k zamejitvi maloprodajnih cen.
Države članice lahko poleg tega črpajo sredstva EU, na primer iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD), ki države EU podpira pri zagotavljanju hrane in/ali osnovne materialne pomoči najbolj ranljivim.
Odpornost in trajnostnost naših prehranskih sistemov
Bolj kot kadar koli prej potrebujemo večjo odpornost, ki jo bomo dosegli z zmanjšanjem odvisnosti evropskega kmetijstva od energije, energetsko intenzivnega uvoza in uvoza krme. Za odpornost je potrebna diverzifikacija virov uvoza in prodajnih možnosti na podlagi odločne večstranske in dvostranske trgovinske politike.