Močnejša evropska obramba

Komisija in visoki predstavnik sta 18. maja 2022 na vrhu v Versaillesu predstavila analizo vrzeli pri naložbah v obrambo. Predlagala sta tudi nadaljnje ukrepe, potrebne za okrepitev tehnološke in industrijske baze evropske obrambe (EDTIB).

Komisija je 19. julija 2022 sprejela predlog uredbe o vzpostavitvi instrumenta za okrepitev evropske obrambne industrije z aktom o skupnih javnih naročilih, katerega namen je delovati kot kratkoročni finančni instrument v vrednosti 500 milijonov evrov za spodbujanje skupnih javnih naročil držav članic na področju obrambe.

Predlog je odziv na neizzvano rusko agresijo zoper Ukrajino, ki ima znatne posledice za evropsko obrambo in je privedla do višjih vojaških izdatkov držav članic. Prav tako je odgovor na poziv k odločnejšemu ukrepanju EU na področju obrambe v okviru Konference o prihodnosti Evrope.

Projektna skupina za skupna javna naročila za obrambo

Kot takojšnji ukrep je bila ustanovljena projektna skupina za skupna javna naročila za obrambo, ki bo sodelovala z državami članicami. S tem naj bi zagotovili usklajen pristop in premostili težave pri njihovih zelo kratkoročnih potrebah po javnih naročilih ter tako omogočili njihovo soočanje z novimi varnostnimi razmerami. Projektna skupina bo tudi olajšala usklajevanje vojaške pomoči Ukrajini.

Instrument EU za krepitev zmogljivosti obrambne industrije

Komisija je julija 2022 predlagala kratkoročni instrument EU za krepitev zmogljivosti obrambne industrije s skupnimi javnimi naročili. Ta bo državam članicam pomagal, da s sodelovanjem in na podlagi dela projektne skupine odpravijo najnujnejše in najbolj kritične vrzeli. Komisija je pripravljena v dveh letih prevzeti obveznosti v višini 500 milijonov evrov v proračunu EU, da bi države članice spodbudila k skupnemu spoprijemanju s temi potrebami. 

Okvir EU za skupna javna naročila za obrambo

Ta kratkoročni instrument bo utrl pot okviru EU za skupna javna naročila za obrambo: Komisija bo v tretjem četrtletju leta 2022 predlagala uredbo o evropskem programu za naložbe v obrambo, ki bo državam članicam omogočila, da ustanovijo konzorcije za evropske obrambne zmogljivosti. Sodelujoče države članice bodo v okviru teh konzorcijev skupaj javno naročile obrambne zmogljivosti, ki se v sodelovanju razvijajo znotraj EU in bodo upravičene do oprostitve plačila DDV. Poleg tega se lahko zagotovi povezano financiranje EU za projekte, ki so v velikem interesu EU.

Komisija in visoki predstavnik ob tem predlagata postopen prehod na skupno funkcijo EU na področju obrambnega načrtovanja in javnih naročil, kar bi omogočilo boljšo opredelitev prednostnih nalog pri zmogljivostih, na katere se je treba osredotočiti.

Okrepljeno evropsko obrambno sodelovanje

Za okrepljeno evropsko obrambno sodelovanje pa je potreben tudi trden akcijski načrt za okrepitev zmogljivosti evropske obrambne industrije. V ta namen bo Komisija:

• v sodelovanju z Evropsko obrambno agencijo izvedla poglobljen pregled sedanjih in potrebnih dodatnih industrijskih proizvodnih zmogljivosti EU,
• predlagala pobudo za kritične surovine, vključno z zakonodajnimi ukrepi, da bi med drugim obrambni industriji olajšala dostop do kritičnih surovin, s čimer bi se okrepili odpornost in zanesljivost oskrbe v EU,
• oblikovala nadaljnje ukrepe za zagotovitev razpoložljivosti posebnih spretnosti na področju obrambe za povečanje industrijskih zmogljivosti,
• proučila možne spremembe okvira za raziskave in inovacije z dvojno rabo, da bi se izboljšale sinergije med civilnimi in obrambnimi instrumenti,
• oblikovala nadaljnje ukrepe (kot so usklajeni razpisi med obstoječimi instrumenti EU in posojili EIB) za podporo kritičnim tehnologijam in industrijskim zmogljivostim z razvojem strateških projektov,
• v okviru splošnega pregleda prednostnih nalog pri vmesnem pregledu dolgoročnega proračuna EU proučila možnost okrepitve proračunov za Evropski obrambni sklad in vojaško mobilnost prek Instrumenta za povezovanje Evrope,
• pospešila ustanovitev pobude za vesoljsko podjetništvo „CASSINI“ za obrambo, da bi pritegnila nove ponudnike in podprla inovacije na področju obrambe.

Tudi EIB bi morala oceniti, ali naj okrepi svojo podporo evropski obrambni industriji in skupnim javnim naročilom tako, da bo presegala njeno stalno podporo dvojni rabi.

S predlaganimi ukrepi bo EU postala močnejša mednarodna partnerica, tudi v okviru Nata, ki bo še naprej temelj kolektivne obrambe njenih članic.

Komisija je 15. februarja 2022 predstavila svoj nadaljnji prispevek h krepitvi evropske obrambe. To vključuje številne pobude na področjih, ki so ključna za obrambni sektor in varnost v Evropski uniji, ter časovni načrt za kritične tehnologije za varnost in obrambo. Zato Komisija uvaja nove predloge za bolj povezan in konkurenčen evropski obrambni trg, zlasti z nadaljnjim spodbujanjem sodelovanja z EU in znotraj nje.

Komisija je opredelila zlasti naslednja glavna nova področja za nadaljnjo krepitev konkurenčnosti evropskega obrambnega trga:

• razmislek, kako nadalje spodbujati naložbe držav članic v ključne strateške zmogljivosti in kritične spodbujevalce, ki se razvijajo in/ali javno naročajo znotraj okvirov sodelovanja Evropske unije,
• nadaljnje spodbujanje skupnega javnega naročanja obrambnih zmogljivosti, razvitih s sodelovanjem znotraj EU,
• pozivanje držav članic, naj si še naprej prizadevajo za racionalizirane in bolj usklajene prakse nadzora nad izvozom orožja, zlasti za obrambne zmogljivosti, razvite v okviru sodelovanja EU.

Evropski obrambni sklad bo do konca leta 2022 vložil 1,9 milijarde evrov v projekte za obrambne raziskave in razvoj zmogljivosti. Tako se bodo začeli izvajati ključni obsežni skupni projekti za razvoj zmogljivosti, hkrati pa se bodo spodbujale inovacije na področju obrambe. Komisija bo proučila dodatne spodbude za spodbujanje skupnih naložb držav članic v strateške obrambne zmogljivosti, ki se razvijajo in/ali skupaj naročajo znotraj okvirov sodelovanja EU.

Spodbujanje evropskih raziskav in inovacij ter zmanjšanje strateških odvisnosti

Opazovalnica za kritične tehnologije, ki jo trenutno ustanavlja Komisija, bo

• opredeljevala, spremljala in ocenjevala kritične tehnologije za vesoljski, obrambni in z njima povezane civilne sektorje
• opredeljevala tehnološke vrzeli, temeljne vzroke za strateške odvisnosti in ranljivosti
• oblikovala kažipote blažitvenih ukrepov ter prispevala informacije za mehanizme odločanja in financiranja

Poleg tega bo Komisija na področju kritičnih tehnologij, raziskav in inovacij:

• še naprej krepila sinergije med programi in instrumenti EU na področju raziskav in inovacij. Komisija bo leta 2023 predstavila pristop za spodbujanje raziskav in inovacij z dvojno rabo na ravni EU, ki bo usmerjen v blago, tehnologijo in programsko opremo, ki se lahko uporablja v civilne in vojaške namene
• pozvala države članice, naj se zavežejo razvoju usklajenega pristopa h kritičnim tehnologijam v okviru strateškega kompasa za varnost in obrambo
• podpirala inovacije in podjetništvo v sektorjih varnosti in obrambe z vrsto novih orodij (npr. inkubator, mehanizem mešanega vlaganja itd.) in z vzpostavitvijo obrambne inovacijske sheme EU, ki bo povezovala ustrezna prizadevanja v enotnem okviru
• bolj sistematično ocenjevala varnostne in obrambne vidike pri izvajanju in pregledovanju obstoječih industrijskih in trgovinskih instrumentov EU ali pri oblikovanju novih

Spodbujanje skupnih javnih naročil obrambnih zmogljivosti

Komisija bo v prihodnjih letih preučila več instrumentov za spodbujanje skupnih javnih naročil obrambnih zmogljivosti, razvitih s sodelovanjem znotraj EU, vključno s:

• predlogom oprostitve davka na dodano vrednost (DDV) do začetka leta 2023,
• vzpostavitvijo novih rešitev financiranja do sredine leta 2023 in
• morebitnim pregledom mehanizmov bonusov Evropskega obrambnega sklada.

Poenostavljen in bolj usklajen nadzor izvoza

Komisija priznava, da je nadzor nad izvozom orožja v nacionalni pristojnosti, vendar poziva države članice, naj preučijo načine za racionalizacijo in postopno zbliževanje svojih pravil in praks nadzora nad izvozom in prenosom orožja, zlasti za obrambne zmogljivosti, ki se razvijajo skupaj.

Komisija bo do konca leta 2022 sodelovala z državami članicami, da bi dodatno olajšala prenos obrambnih proizvodov, ki jih financira EU, znotraj notranjega trga.

Krepitev evropske odpornosti

Za reševanje današnjih varnostnih izzivov je treba okrepiti evropsko odpornost. Cilj novega predloga Komisije je to doseči s ključnimi omogočitvenimi pobudami, zlasti za: