EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52021PC0555

Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (EU) 2018/842 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma

COM/2021/555 final

Bruselj, 14.7.2021

COM(2021) 555 final

2021/0200(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) 2018/842 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma

(Besedilo velja za EGP)

{SEC(2021) 555 final} - {SWD(2021) 553 final} - {SWD(2021) 611 final} - {SWD(2021) 612 final}


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

• Razlogi za predlog in njegovi cilji

S sporočilom o evropskem zelenem dogovoru 1 se je začela nova strategija EU za rast, katere cilj je preobraziti EU v pravično in uspešno družbo s sodobnim, konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom. Komisija je s sporočilom znova potrdila svoj cilj okrepiti podnebne cilje in zagotoviti, da bo Evropa do leta 2050 prva podnebno nevtralna celina. Poleg tega si prizadeva zaščititi zdravje in dobrobit državljanov pred okoljskimi nevarnostmi in učinki. Nujnost in vrednost evropskega zelenega dogovora sta se še povečali zaradi zelo hudih posledic pandemije COVID-19 za zdravje in gospodarsko blaginjo državljanov Unije.

Boj proti podnebnim spremembam je pereč izziv. Glede na znanstvene ugotovitve posebnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) je treba okrog leta 2050 na svetovni ravni doseči ničelno stopnjo neto emisij CO2, pozneje v stoletju pa nevtralnost za vse druge toplogredne pline. Zaradi tega perečega izziva mora EU okrepiti svoja prizadevanja in dokazati vodilno vlogo v svetu, tako da do leta 2050 postane podnebno nevtralna. Ta cilj je določen v sporočilu z naslovom „Čist planet za vse“ – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo 2 .

Na podlagi celovite ocene učinka je Komisija septembra 2020 v sporočilu o krepitvi evropskih podnebnih ambicij do leta 2030 3 (načrt za uresničitev podnebnih ciljev do leta 2030) predlagala okrepitev ambicij EU in predložila celovit načrt za odgovorno povečanje zavezujočega cilja Evropske unije za leto 2030 na najmanj 55-odstotno zmanjšanje neto emisij v primerjavi z letom 1990. Zvišanje cilja za leto 2030 omogoča snovalcem politik in vlagateljem, da v prihodnjih letih ne sprejemajo odločitev o ravneh emisij, ki ne bi bile v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti EU do leta 2050. Cilj do leta 2030 je v skladu s ciljem Pariškega sporazuma, da se dvig globalne temperature ohrani precej pod 2 °C in da se nadaljujejo prizadevanja za omejitev dviga temperature na 1,5 °C.

Evropski svet je na seji decembra 2020 podprl novi zavezujoči cilj EU za leto 2030 4 . Poleg tega je Komisijo pozval, „naj oceni, kako bi lahko vsi gospodarski sektorji najbolje prispevali k cilju za leto 2030; obenem naj pripravi potrebne predloge in jim priloži poglobljen pregled okoljskega, gospodarskega in družbenega vpliva na ravni držav članic, pri tem pa upošteva nacionalne energetske in podnebne načrte ter pregleda obstoječe prožnosti“.

V ta namen je z uredbo o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti (v nadaljnjem besedilu: evropska podnebna pravila) 5 cilj EU glede podnebne nevtralnosti do leta 2050 postal pravno zavezujoč, ambicije za leto 2030 pa so se povečale, tj. domače zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov (emisije po odbitku odvzemov) za vsaj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 do leta 2030.

Da bi Komisija sledila scenariju, določenem v evropskih podnebnih pravilih, in dosegla to višjo raven ambicij za leto 2030, je pregledala zdaj veljavno podnebno in energetsko zakonodajo, s katero naj bi se emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšale le za 40 %, do leta 2050 pa za 60 %.

Ta zakonodajni sveženj „Pripravljeni na 55“, kot je bil napovedan v načrtu Komisije za uresničitev podnebnih ciljev, je najcelovitejši gradnik v prizadevanjih za uresničitev ambicioznega novega podnebnega cilja za leto 2030, k njegovi uresničitvi pa bodo morali prispevati vsi gospodarski sektorji in politike.

V okviru svežnja „Pripravljeni na za 55“ je namen tega predloga spremeniti uredbo o porazdelitvi prizadevanj 6 , da bi se njen prispevek uskladil z doseganjem večjih ambicij za leto 2030. Evropski svet je decembra 2020 pozval k skupnemu stroškovno najučinkovitejšemu uresničevanju cilja EU, pri čemer je treba ohraniti konkurenčnost EU in upoštevati različna izhodišča držav članic, posebne nacionalne okoliščine in potencial za zmanjšanje emisij. Podal je dodatne smernice o ključnih elementih revidiranega okvira podnebne in energetske politike do leta 2030. Da bi sektorji iz uredbe o porazdelitvi prizadevanj dosegli vsaj 55-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu, bodo morali okrepiti svoja prizadevanja. Ocena učinka, ki podpira načrt za uresničitev podnebnih ciljev, je pokazala, da bi se moralo skupno zmanjšanje povečati za približno 10 odstotnih točk glede na sedanji cilj uredbe o porazdelitvi prizadevanj, tj. za –30 % v primerjavi z letom 2005. Potreba po pregledu uredbe o porazdelitvi prizadevanj, odločitvi o njenem področju uporabe in povečanju ambicij je bila že obravnavana v načrtu za uresničitev podnebnih ciljev.

Uredba o porazdelitvi prizadevanj trenutno zajema vse emisije toplogrednih plinov, vključene v cilj EU, ki niso zajete niti v sistemu EU za trgovanje z emisijami niti v uredbi o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (LULUCF). Trenutno zajema neposredne emisije toplogrednih plinov iz prometa (razen letalskega in tujega ladijskega prometa), stavb, kmetijstva, industrijskih obratov in plinov, ki niso vključeni v EU ETS, ter odpadkov, pa tudi emisije, ki niso povezane z zgorevanjem zaradi uporabe energije in proizvodov. Vključuje emisije CO2 in znaten delež emisij, ki niso emisije CO2. Zakonodaja v zvezi z uredbo o porazdelitvi prizadevanj je bila sprejeta leta 2018, da bi se v skladu s ciljem zmanjšanja emisij v celotnem gospodarstvu EU do leta 2030 za vsaj 40 % v primerjavi z letom 1990 emisije, zajete do leta 2030, zmanjšale za 30 % 7 v primerjavi z letom 2005. Uredba o porazdelitvi prizadevanj določa zavezujoče letne cilje glede emisij toplogrednih plinov za države članice, ki to zmanjšanje dosežejo skupaj. Če bo zakonodaja ostala nespremenjena, bi sektorji, ki jih trenutno zajema uredba o porazdelitvi prizadevanj, skupaj dosegli zmanjšanje emisij za 32 % do leta 2030 v primerjavi z letom 2005 8 . Čeprav to presega zgoraj navedeno 30-odstotno zmanjšanje, ne bi zadostovalo za uresničitev splošnega cilja vsaj 55-odstotnega zmanjšanja v primerjavi z letom 1990, kar je v skladu s sporazumom o evropskih podnebnih pravilih. Zato je splošni cilj te pobude revizija uredbe o porazdelitvi prizadevanj, da bi prispevala k podnebnim ambicijam za leto 2030 pri doseganju vsaj 55-odstotnega zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, in to na stroškovno učinkovit in usklajen način ter ob upoštevanju potrebe po pravičnem prehodu in prispevku vseh sektorjev k podnebnim prizadevanjem EU. Cilj je doseči postopno in uravnoteženo usmeritev k podnebni nevtralnosti do leta 2050.

Ta predlog nadgrajuje nacionalne cilje v skladu z vseevropskim zmanjšanjem za 40 % v sektorjih iz uredbe o porazdelitvi prizadevanj do leta 2030 v primerjavi z letom 2005. Države članice prispevajo k skupnemu zmanjšanju emisij EU do leta 2030, s ciljnimi vrednostmi, ki segajo od –10 % do –50 % pod ravnmi iz leta 2005.

Skladnost z določbami politike na zadevnem področju politike 

Unija si zlasti s svežnjem „Čista energija za vse Evropejce“ 9 prizadeva za ambiciozno agendo za razogljičenje, zlasti z vzpostavitvijo trdne energetske unije, ki vključuje cilje do leta 2030 glede energijske učinkovitosti in uporabe energije iz obnovljivih virov.

Podnebni in energetski sveženj „Pripravljeni na 55“ je celovit korak pri reviziji zakonodaje Unije, da se uskladi z večjimi podnebnimi ambicijami EU. Vse pobude v svežnju so tesno medsebojno povezane.

Ta zakonodajni predlog dopolnjuje druge predloge svežnja „Pripravljeni na 55“, ki so zasnovani tako, da skupaj kot sveženj uresničujejo podnebne cilje. Vzajemno delovanje ukrepov na ravni EU in ukrepov držav članic postaja vse pomembnejše in intenzivnejše. Zato ta zakonodajni predlog ohranja skladnost z:

(a)evropskimi podnebnimi pravili;

(b)revizijo Direktive 2003/87/ES o sistemu EU za trgovanje z emisijami 10 ;

(c)revizijo uredbe o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF);

(d)spremembo Direktive (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov 11 za uresničitev ambicij novega podnebnega cilja do leta 2030;

(e)spremembo Direktive 2012/27/EU o energijski učinkovitosti 12 za uresničitev ambicij novega podnebnega cilja do leta 2030.

Skupaj z novo prilagoditveno strategijo EU, sprejeto v sporočilu Komisije iz februarja 2021 z naslovom „Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam“ 13 , bosta ta pobuda in podnebni in energetski sveženj „Pripravljeni na 55“ Evropi omogočila, da se spoprime s podnebnimi izzivi.

Skladnost z drugimi politikami Unije 

Predlogi v svežnju „Pripravljeni na 55“ bi morali biti skladni z vsemi ukrepi in politikami EU, poleg tega bi morali EU pomagati doseči višji cilj do leta 2030 ter cilj uspešnega in pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost do leta 2050, kot je Komisija navedla v sporočilu o evropskem zelenem dogovoru.

Ta pobuda za uredbo o porazdelitvi prizadevanj je zato skladna s politikami Unije o čistem in krožnem gospodarstvu, trajnostni in pametni mobilnosti, strategijo „od vil do vilic“, strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, akcijskim načrtom za ničelno onesnaževanje in zakonodajo o odpadkih, revizijami uredbe o fluoriranih toplogrednih plinih (uredba o F-plinih) in uredbo o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (uredba o ozonu), ter stališči Unije na mednarodnem prizorišču in diplomacijo zelenega dogovora.

Sveženj „Pripravljeni na 55“ bo skupaj z instrumentom Next Generation EU in večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027 pomagal doseči dvojni zeleni in digitalni prehod, h kateremu stremi Evropa. Kombinacija teh politik in finančne podpore EU bo obravnavala gospodarsko krizo, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, ter pospešila prehod na čisto in trajnostno gospodarstvo, kar bo povezalo podnebne ukrepe in gospodarsko rast, hkrati pa bo dosežena podnebna nevtralnost do leta 2050. Na splošno bosta proračun EU (večletni finančni okvir) za obdobje 2021–2027 in instrument Next Generation EU zagotovila 30 % cilja glede odhodkov za vključevanje podnebnih ukrepov. Zlasti kar zadeva mehanizem za odpornost in okrevanje v okviru instrumenta Next Generation EU, bo moral vsak nacionalni načrt za okrevanje in odpornost vključevati najmanj 37 % odhodkov, povezanih s podnebnimi naložbami. Kohezijska politika bo k odhodkom za podnebne ukrepe prispevala 100 % sredstev Sklada za pravični prehod, najmanj 37 % sredstev Kohezijskega sklada in 30 % sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Ta sredstva lahko močno podpirajo naložbe in reforme, opredeljene v nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, sprejetih na podlagi Uredbe (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov 14 (v nadaljnjem besedilu: uredba o upravljanju), ter pomagajo zmanjšati socialno-ekonomske stroške prehoda.

Komisija poleg tega za krepitev skladnosti med politikami in v skladu z napovedmi iz svojega sporočila z naslovom „Boljše pravno urejanje: združujemo moči za pripravo boljše zakonodaje“ 15 izboljšuje svoje smernice za boljše pravno urejanje, da bi zagotovila skladnost vseh svojih pobud z načelom, da se ne škoduje bistveno, in s tem izpolnila obveznosti iz evropskih podnebnih pravil.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST 

Pravna podlaga

Pravna podlaga tega predloga je člen 192 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Evropska unija v skladu s členom 191 in členom 192(1) PDEU med drugim prispeva k uresničevanju naslednjih ciljev: ohranjanje, varstvo in izboljšanje kakovosti okolja; spodbujanje ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali globalnih okoljskih težav, zlasti v boju proti podnebnim spremembam.

Subsidiarnost

Podnebne spremembe so čezmejna težava, ki je ni mogoče rešiti samo na nacionalni ali lokalni ravni. Podnebne ukrepe je treba usklajevati na evropski ravni in, kjer je to mogoče, tudi na svetovni ravni. Ukrepi EU so utemeljeni na podlagi subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Evropska unija si od leta 1992 prizadeva za razvoj skupnih rešitev in spodbujanje globalnega ukrepanja v boju proti podnebnim spremembam. Ukrepanje na ravni EU bo tako omogočilo stroškovno učinkovito uresničevanje ciljev zmanjšanja emisij do leta 2030 in dolgoročnih ciljev zmanjševanja emisij ob hkratnem zagotavljanju pravičnosti in okoljske celovitosti. Pristojnosti EU na področju podnebnih sprememb so potrjeni in natančno opredeljeni v členih 191 do 193 PDEU.

Sorazmernost

Ta predlog je skladen z načelom sorazmernosti, saj ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev stroškovno učinkovitega uresničevanja cilja EU glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v obdobju 2021–2030, ob hkratnem zagotavljanju pravičnosti in okoljske celovitosti.

Evropska podnebna pravila so do leta 2030 določila splošno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu in domače zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Ta predlog zajema velik del teh emisij toplogrednih plinov in vključuje revizijo uredbe o porazdelitvi prizadevanj za dosego tega cilja.

• Izbira instrumenta

Glavni cilj te pobude je posodobiti cilje, določene v uredbi o porazdelitvi prizadevanj, da bi se uskladili z višjo ravnjo ambicij za leto 2030, zato se cilj predloga najlažje doseže z uredbo v skladu s prejšnjim zakonodajnim instrumentom za določitev pravno zavezujočih nacionalnih ciljev zmanjšanja emisij.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA 

• Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Uredba o porazdelitvi prizadevanj je bila sprejeta leta 2018 po oceni 16 predhodnega okvira, tj. Odločbe št. 406/2009/ES o porazdelitvi prizadevanj 17 . Na splošno so države članice zaradi Odločbe št. 406/2009/ES postale dejavnejše pri preučevanju novih ukrepov za zmanjšanje emisij v svojih sektorjih in načinov, kako jih najbolje oblikovati.

• Posvetovanja z deležniki

Revizija uredbe o porazdelitvi prizadevanj temelji na povratnih informacijah, prejetih med pripravo in po predstavitvi načrta za uresničitev podnebnih ciljev do leta 2030.

Natančneje, Komisija je za namene tega predloga 29. oktobra 2020 objavila začetno oceno učinka, v kateri so opisani začetni premisleki in možnosti politike glede revizije. Povratne informacije o začetni oceni učinka je bilo mogoče predložiti od 29. oktobra 2020 do 26. novembra 2020, prejet pa je bil 101 prispevek 18 .

Poleg tega je Komisija za zbiranje dokazov in zagotovitev večje preglednosti od 13. novembra 2020 do 5. februarja 2021 organizirala javno posvetovanje. To posvetovanje se je začelo hkrati s posvetovanji o direktivi o EU ETS, uredbi o LULUCF in uredbi o standardih CO2 za avtomobile in kombinirana vozila. V okviru javnega posvetovanja je bilo prejetih 45 678 odgovorov, od tega 45 403 odgovorov državljanov, ki so sodelovali v kampanji. Preostalih 276 odgovorov so predložila poslovna združenja, podjetja, posamezniki, javni organi in sindikati. Velika večina anketirancev se je strinjala, da bi morali sektorji, ki jih zajema uredba o porazdelitvi prizadevanj, zagotoviti dodatna zmanjšanja in da bi morale države članice okrepiti svoja prizadevanja in si prizadevati za ambicioznejše cilje. Večina anketirancev se je zavzela za vzporedno vključitev uredbe o porazdelitvi prizadevanj in ETS v primeru razširitve ETS na stavbe in cestni promet, pri čemer je velika večina nevladnih organizacij in državljanov podprla to možnost. Manjši, vendar pomemben delež anketirancev se je zavzel za zmanjšanje sektorskega področja uporabe uredbe o porazdelitvi prizadevanj, pri čemer se je za to možnost izrekla precej bolj omejena večina odgovorov zasebnega sektorja (zlasti iz energetskega sektorja). Podroben povzetek in rezultati javnega posvetovanja so predstavljeni v Prilogi 2 k oceni učinka tega predloga.

Izvršni podpredsednik Timmermans in komisar Schmit sta 1. junija 2021 organizirala posvetovanje s socialnimi partnerji, da bi razpravljali o ekonomski in socialni razsežnosti svežnja „Pripravljeni na 55“. Socialni partnerji so zagotovili podporo cilju 55-odstotnega zmanjšanja in izrazili svoja stališča glede različnih predlogov svežnja. 

• Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Tako kot drugi predlogi in ocene učinka, priložene svežnju politike „Pripravljeni na 55“, tudi ta predlog uporablja zbirko orodij za integrirano modeliranje, ki zajemajo vse emisije toplogrednih plinov v gospodarstvu EU. S temi orodji se pripravi nabor temeljnih scenarijev, ki izražajo dosledne svežnje politike, usklajene z višjim podnebnim ciljem do leta 2030, in temeljijo na scenarijih, pripravljenih za načrt za uresničitev podnebnih ciljev do leta 2030. Scenariji temeljijo na posodobljenem referenčnem scenariju EU na podlagi leta 2020 (REF 2020) 19 , tj. na napovedi razvoja energetskih sistemov in emisij toplogrednih plinov EU ter nacionalnih energetskih sistemov in emisij toplogrednih plinov na podlagi sedanjega okvira politike 20 , ki vključuje posledice COVID-19. Ti scenariji so bili pripravljeni s pomočjo pogodbe z laboratorijem E3M-Lab, Državno tehnično univerzo v Atenah, inštitutom IIASA in zvezo EuroCare v sodelovanju s strokovnjaki držav članic prek strokovne skupine za referenčni scenarij, podrobni rezultati modeliranja pa bodo objavljeni skupaj z zakonodajnimi predlogi.

Glavni nabor modelov, ki se uporablja za pripravo scenarijev, predstavljenih v tej oceni učinka, je uspešno uporabljen v ocenah energetske in podnebne politike Komisije. Zlasti je bil uporabljen za predloge Komisije za načrt za uresničitev podnebnih ciljev 21 , da bi se analizirali višji cilj blažitve do leta 2030, dolgoročna strategija 22 ter okvir podnebne in energetske politike EU za leti 2020 in 2030.

Glavna elementa okvira modeliranja za projekcije energetskih in prometnih emisij ter emisij CO2 sta dva modela: (i) PRIMES 23 in (ii) PRIMES-TREMOVE (model za promet). Model interakcije in sinergije na področju toplogrednih plinov in onesnaževanja zraka (GAINS) se uporablja za projekcije emisij toplogrednih plinov, ki niso emisije CO2, modeli globalnega upravljanja z biosfero (GLOBIOM-G4M) za projekcije rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč ter emisij in odvzemov v gozdarstvu, model za ocenjevanje regionalnega vpliva skupne kmetijske politike (CAPRI) pa za projekcije kmetijske dejavnosti.

Poleg tega predlog temelji na: (i) podatkih o emisijah in izkušnjah z izvajanjem sistemov EU za spremljanje, poročanje in preverjanje; (ii) dokazih, zbranih v oceni učinka v podporo predlogu uredbe o porazdelitvi prizadevanj iz leta 2016, in (iii) predhodni študiji v zvezi s cestnim prometom in stavbami v zvezi z emisijami toplogrednih plinov.

Na podlagi REF 2020 je bil pripravljen sklop „temeljnih“ scenarijev politike. Zasnovani so tako, da predstavljajo 55-odstotno neto zmanjšanje emisij toplogrednih plinov s svežnji politik, skladnimi z možnostmi politike, obravnavanimi v različnih ocenah učinka. Ti temeljni scenariji politike so dopolnjeni z različicami, specifičnimi za posamezne politike, in dodatnimi analizami, opisanimi v oceni učinka, ki podpira ta predlog, in s tem povezanimi ocenami učinka iz svežnja politik „Pripravljeni na 55“.

• Ocena učinka

Ocene učinka za različne pobude iz svežnja politik „Pripravljeni na 55“ temeljijo na integriranih scenarijih modeliranja, ki izražajo interakcijo različnih instrumentov politike o gospodarskih subjektih, da se zagotovijo dopolnjevanje, doslednost in učinkovitost pri doseganju podnebnih ambicij za leti 2030 in 2050 (glej oddelek zgoraj).

Ocena učinka, priložena temu predlogu, dopolnjuje analizo, izvedeno v oceni učinka iz leta 2020, pripravljeni v podporo načrtu za uresničitev podnebnih ciljev do leta 2030. Ta je predstavljala analitično podlago za določitev cilja vsaj 55-odstotnega neto zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990 in cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050.

Odbor za regulativni nadzor je 19. aprila 2021 izdal pozitivno mnenje s priporočili za izboljšave. Ocena učinka je bila ustrezno spremenjena. Glavne spremembe se nanašajo na naslednje točke:

·izboljšan opis težav, da se v zadostnem obsegu opredelijo pomanjkljivosti sedanje uredbe o porazdelitvi prizadevanj;

·skladnost z drugimi povezanimi pobudami, zlasti z revizijami ETS in LULUCF, ter evropskimi podnebnimi pravili;

·dokazovanje sorazmernosti ohranitve področja uporabe uredbe o porazdelitvi prizadevanj za sektorje, ki bodo vključeni v nov sistem trgovanja z emisijami;

·izboljšana in pojasnjena porazdelitev prizadevanj med državami članicami;

·izboljšana opredelitev, kdo bo prizadet ter kako, stroški in koristi najprimernejše možnosti ter podrobna mnenja skupin deležnikov.

• Možnosti politike

V oceni učinka so analizirane tri glavne možnosti politike:

1.razširitev ETS na nekatere sektorje, ki jih trenutno zajema uredba o porazdelitvi prizadevanj (tj. stavbe in cestni promet), pri čemer se ti sektorji ohranijo tudi v okviru uredbe o porazdelitvi prizadevanj;

2.prenos nekaterih sektorjev v ETS (tj. stavbe in cestni promet) in ustrezno zmanjšanje področja uporabe uredbe o porazdelitvi prizadevanj;

3.prenos nekaterih sektorjev v ETS (vsa zgorevanja fosilnih goriv) in postopna odprava uredbe o porazdelitvi prizadevanj z združevanjem emisij iz uredbe o porazdelitvi prizadevanj iz kmetijstva, ki niso povezane z energijo, s sektorji, ki jih zajema uredba o LULUCF (v tako imenovanem sektorju zemljišč), ter pokrivanje preostalih sektorjev v okviru ustreznih instrumentov podnebne politike in posebne nove uredbe (če je potrebno), ki bi zajemala vse sektorje, ki niso vključeni v ETS in so trenutno zajeti v uredbi o porazdelitvi prizadevanj.

V okviru možnosti 1 in 2 ocena učinka obravnava tudi ustrezno raven povišanja ciljev glede zmanjšanja emisij, in sicer ali bi moralo biti povečanje močno ali zmerno, porazdelitev prizadevanj med državami članicami in njihov prispevek k skupnemu cilju, izhodišče za trajektorije letnih dodelitev ter delovanje prilagodljivosti ETS in LULUCF.

Doslej so direktiva o EU ETS, uredba o porazdelitvi prizadevanj in uredba o LULUCF skupaj zajemale emisije toplogrednih plinov iz različnih delov gospodarstva, pri čemer je bil opredeljen prispevek zajetih sektorjev k splošnemu cilju. Posebna vprašanja izhajajo iz razširitve oblikovanja cen ogljika, ki je pomembno orodje za boj proti emisijam toplogrednih plinov, na nove sektorje.

Vzpostavitev novega trgovanja z emisijami za cestni promet in stavbe je zahtevala preverjanje področja uporabe uredbe o porazdelitvi prizadevanj, ob upoštevanju učinkovitosti, stroškovne učinkovitosti in pravičnosti instrumenta ter strukture podnebne politike kot celote. Podobno bi lahko sprememba področja uporabe uredbe o LULUCF na instrument za rabo zemljišč vplivala tudi na področje uporabe uredbe o porazdelitvi prizadevanj. Vendar predlog LULUCF predvideva le nacionalne cilje za sektor zemljišč po letu 2030 in zato ne vpliva na predlog uredbe o porazdelitvi prizadevanj, ki ima časovno omejeno področje uporabe do leta 2030. Poleg tega so bile v oceni učinka obravnavane in ocenjene različne možnosti za področje uporabe uredbe o porazdelitvi prizadevanj, zlasti ali je sektor vključen v uredbo o porazdelitvi prizadevanj in trgovanje z emisijami ali ne oziroma ali bi instrument rabe zemljišč vplival na doseganje splošnega cilja EU do leta 2030.

Uporaba trgovanja z emisijami v sektorjih, kot sta sektorja stavb in cestnega prometa, bo zajemala približno polovico emisij iz sedanje uredbe o porazdelitvi prizadevanj. Tako kot pri sedanjem sistemu za trgovanje z emisijami bo tak sistem ceno CO2 vključeval v gospodarske in finančne odločitve ter bo pomembno orodje za spodbujanje stroškovno učinkovitega ukrepanja podjetij in porabnikov v teh sektorjih v vseh državah članicah. Hkrati cena ogljika sama po sebi ne bi učinkovito zagotovila potrebne preobrazbe v zadevnih sektorjih. V načrtu za uresničitev podnebnih ciljev do leta 2030 je bilo ugotovljeno, da obstaja jasna potreba po dopolnilnih in ciljno usmerjenih politikah. Te lahko obravnavajo nedelovanje trga in ločene spodbude, pospešijo tehnološke spremembe in usklajeno razvijejo potrebno infrastrukturo (npr. za prenovo stavb, elektrifikacijo in vodikovo tehnologijo za industrijo).

Zato bi bilo prezgodaj, da bi ciljno zmanjšanje emisij iz stavb in cestnega prometa prepustili izključno trgovanju z emisijami. Tako možnost bo treba ustrezno obravnavati pri prihodnjem pregledu uredbe o porazdelitvi prizadevanj, ki bo temeljil na izkušnjah, pridobljenih pri delovanju trgovanja z emisijami v teh dveh sektorjih.

Najprimernejša možnost je povečati ambicije v uredbi o porazdelitvi prizadevanj v skladu s stroškovno učinkovitimi napovedmi, da bi se dosegle splošne podnebne ambicije do leta 2030, določene v načrtu za uresničitev podnebnih ciljev do leta 2030. Razširitev trgovanja z emisijami na nove sektorje – cestni promet in stavbe – ob ohranitvi področja uporabe uredbe o porazdelitvi prizadevanj prispeva k doseganju cilja uredbe o porazdelitvi prizadevanj in ga ne nadomešča.

Določitev višjih nacionalnih ciljev v okviru uredbe o porazdelitvi prizadevanj zahteva ponovno preučitev pravičnosti in stroškovne učinkovitosti v okviru instrumenta. Kar zadeva pravičnost, je v oceni ugotovljeno, da je posodobitev pristopa določanja ciljev, ki temelji na BDP na prebivalca, še vedno ustrezna, hkrati pa se uporablja omejen znesek ciljno usmerjenih popravkov za obravnavo pomislekov glede stroškovne učinkovitosti. Na splošno bo to prispevalo h konvergenci emisij na prebivalca v teh sektorjih po vsej EU.

Za zagotovitev največje stroškovne učinkovitosti se pričakuje, da se bodo vse obstoječe prilagodljivosti uporabljale z večjo ambicioznostjo, kar se kaže v 40-odstotnem cilju EU za uredbo o porazdelitvi prizadevanj. Instrumenti prilagodljivosti se po obsegu in delovanju štejejo za ustrezne za zagotovitev večje stroškovne učinkovitosti celotne politike.

Za leta 2023 do 2030 bo treba določiti nove zavezujoče nacionalne mejne vrednosti, izražene v dodeljenih letnih emisijah, ki bodo postopoma privedle do cilja vsake države članice za leto 2030. Dodeljene emisije za leta 2023, 2024 in 2025 bodo izračunane na podlagi podatkov o emisijah toplogrednih plinov za leto 2005 in leta 2016 do 2018, ki jih bo Komisija pregledala v skladu s členom 4(3) uredbe o porazdelitvi prizadevanj. Zaradi večje natančnosti bo izračun dodeljenih letnih emisij za leta 2026 do 2030 temeljil na povprečju emisij toplogrednih plinov vsake države članice v letih 2021, 2022 in 2023 po celovitem pregledu podatkov iz nacionalnih evidenc, ki ga bo Komisija izvedla leta 2025.

Poleg tega mora Komisija leta 2027 izvesti celovit pregled podatkov iz nacionalnih evidenc zaradi skladnosti z uredbo o porazdelitvi prizadevanj, kot je določeno v členu 38 uredbe o upravljanju. Komisija bo z izvedbenimi akti določila obseg teh dveh celovitih pregledov, da bi se izognila nepotrebnemu podvajanju nalog.

V evropskih podnebnih pravilih je predvideno, da se prispevek neto odvzemov k cilju neto zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % v letu 2030 omeji na 225 milijonov ton ekvivalenta CO2, s čimer se zagotovi, da se do leta 2030 izvedejo zadostna prizadevanja za blažitev podnebnih sprememb. Ta določba evropskih podnebnih pravil ne posega v revizijo zakonodaje Unije. Predlagano povečanje ambicioznosti uredbe o LULUCF skupaj z delitvijo obstoječe prilagodljivosti LULUCF za uporabo v vsakem od petletnih obdobij skladnosti zmanjšuje verjetnost, da zahteve podnebnih pravil ne bodo izpolnjene. Vendar je omogočanje prehajanja prilagodljivosti iz sektorja iz uredbe o porazdelitvi prizadevanj v sektorje LULUCF in omejene prilagodljivosti v obratno smer koristno, da se državam članicam omogoči učinkovito izpolnjevanje njihovih individualnih obveznosti.

Predlaga se vzpostavitev novega mehanizma v obliki dodatne rezerve. Države članice se lahko odločijo za izvzetje. Ta rezerva se lahko uporabi šele, ko so izpolnjene zahteve iz podnebnih pravil, torej za namene nacionalne skladnosti s cilji uredbe o porazdelitvi prizadevanj, in sicer s prenosom neuporabljenih dobropisov iz LULUCF 24 ob koncu drugega obdobja skladnosti na tiste države članice, ki jih potrebujejo. Vendar bo uporaba te rezerve odvisna od presežne uspešnosti v sektorju LULUCF.

• Ustreznost in poenostavitev ureditve 

Predlog je bil v skladu z zavezanostjo Komisije boljšemu pravnemu urejanju pripravljen vključujoče, na podlagi preglednosti in stalnega vključevanja deležnikov.

Uredba o porazdelitvi prizadevanj določa cilje zmanjšanja emisij za države članice na nacionalni ravni. Zato se morajo države članice same odločiti, kako bodo te cilje dosegle (zaradi subsidiarnosti). Ta predlog sicer spreminja cilje, ki naj bi jih posamezne države članice dosegle do leta 2030, vendar nacionalnim upravam kot glavnim akterjem, v katere je v zvezi s tem usmerjena uredba o porazdelitvi prizadevanj, ne nalaga dodatnega upravnega bremena.

Temeljne pravice 

V predlogu se spoštujejo temeljne pravice in upoštevajo načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah 25 . Zlasti prispeva k cilju zagotavljanja visoke ravni varstva okolja v skladu z načelom trajnostnega razvoja iz člena 37 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE 

Dobro izvajanje predloga o spremembi uredbe o porazdelitvi prizadevanj bo ključnega pomena za doseganje njegovih ciljev in ciljev, določenih v evropskih podnebnih pravilih. Za določitev višjih ciljev uredbe o porazdelitvi prizadevanj bodo potrebni dodatni ukrepi na nacionalni ravni, države članice pa bodo morale revidirati in izvajati strožje strategije za podnebne ukrepe. Zato je treba v petletnem obdobju (2023–2027) izvajati podporne ukrepe za krepitev zmogljivosti, ki bodo državam članicam omogočili, da se prilagodijo zahtevnejšemu okviru. Ocenjeni skupni stroški podpornih ukrepov znašajo 1 750 000 EUR.

Predlog spreminja tudi prilagodljivost LULUCF, določeno v členu 7 uredbe o porazdelitvi prizadevanj, in vzpostavlja novo prostovoljno rezervo, tj. dodatno rezervo, da bi se državam članicam zagotovila pomoč pri doseganju njihovih posameznih ciljev in omogočila uporaba neuporabljenih neto odvzemov, ustvarjenih v obdobju 2026–2030, če se cilj zmanjšanja emisij Unije za 55 % do leta 2030 doseže z največjim prispevkom neto odvzemov v višini 225 milijonov ton ekvivalenta CO2, kot se to zahteva v evropskih podnebnih pravilih. Te spremembe bodo zahtevale prilagoditve v registru Unije, ki jih bo treba izvesti s podporo zunanjega izvajalca z ocenjenimi stroški v višini 600 000 EUR.

Zgoraj navedene naloge bodo zahtevale tudi povečanje zmogljivosti služb Komisije, ki bodo potrebovale tri nova delovna mesta v razredu AD, kar bo zagotovilo tudi podporo postopku soodločanja. Priložena ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga vsebuje podrobne informacije o posledicah tega predloga za proračun EU.

Odločitve v zvezi z razvojem informacijske tehnologije in javnimi naročili bo moral predhodno odobriti Odbor Evropske komisije za informacijsko tehnologijo in kibernetsko varnost.

5.DRUGI ELEMENTI 

Izvedbeni načrti ter ureditve spremljanja, ocenjevanja in poročanja 

Pregledno in redno poročanje o obveznostih držav članic skupaj s strogimi preverjanji skladnosti so ključni elementi, ki zagotavljajo napredek pri izpolnjevanju dolgoročnih zavez EU za zmanjšanje emisij. Pobuda ohranja ureditev skladnosti iz uredbe o porazdelitvi prizadevanj in se še naprej opira na trden okvir za spremljanje, poročanje in preverjanje iz uredbe o upravljanju. Komisija bo kot osnovo za svoje redno ocenjevanja napredka med drugim uporabila informacije, ki so jih v skladu z uredbo o upravljanju predložile in sporočile države članice. Te vključujejo informacije o emisijah toplogrednih plinov, politikah in ukrepih, projekcijah in prilagajanju. Komisija bo te informacije uporabila tudi za preglede izvajanja okoljske politike in spremljanje okoljskih akcijskih programov. Informacije, pridobljene od držav članic, se lahko dopolnijo tako s sistematičnimi opazovanji ozračja s pomočjo opazovanj in situ kot tudi z daljinskim zaznavanjem, kot so opazovanja, ki jih zagotavlja program Copernicus.

Učinkovitost predloga pri doseganju revidiranih ciljev za leto 2030 je odvisna od zmožnosti držav članic, da svoje načrte in strategije prilagodijo odločnejšemu odzivu na izziv podnebnih sprememb. V zvezi s tem bo Komisija uvedla ukrepe za krepitev zmogljivosti v podporo državam članicam pri njihovih prizadevanjih za vključitev revidiranih ciljev v njihove nacionalne podnebne načrte in strategije, vključno z nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti.

Ta pobuda ohranja tudi veljavne določbe o pregledu, v skladu s katerimi mora Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu v šestih mesecih po vsakem pregledu globalnega stanja, dogovorjenem v skladu s členom 14 Pariškega sporazuma, predložiti poročilo o izvajanju te uredbe. Prvi pregled globalnega stanja bo opravljen leta 2023, nato pa se bo ponavljal vsakih pet let.

Uredba o porazdelitvi prizadevanj, njen pomen, ki ga ima kot regulativni instrument, in njeno področje uporabe bodo predmet pregleda za razvoj okvira podnebne in energetske politike po letu 2030, pri čemer se bodo upoštevale interakcije med različnimi instrumenti, zlasti razširitev trgovanja z emisijami na nove sektorje in ureditev stebra kmetijstva, rabe zemljišč in gozdarstva.

Natančnejša pojasnitev posebnih določb predloga

Člen 1 

Ta člen vsebuje vse predlagane spremembe uredbe o porazdelitvi prizadevanj, in sicer:

(1)člen 1 o predmetu urejanja: posodobitev sklica na cilj zmanjšanja emisij iz uredbe o porazdelitvi prizadevanj na ravni EU;

(2)člen 2 o področju uporabe: prilagoditev opredelitve področja uporabe ob upoštevanju predlagane vključitve pomorskega prometa v Prilogo I k Direktivi 2003/87/ES;

(3)člen 4, odstavka 2 in 3, o letnih ravneh emisij za obdobje 2021–2030: posodobitev okvira, v skladu s katerim bo Komisija določila letne ravni emisij novih držav članic v obdobju 2023–2030. Novi okvir vključuje posodobitev nacionalnih dodeljenih letnih emisij z uporabo novih podatkov, ki bodo na voljo šele leta 2025. Glede na negotovosti, povezane s srednjeročnimi učinki pandemije COVID-19 v gospodarstvu, in hitrost okrevanja bo pregled za leto 2025 omogočil prilagoditev dodeljenih letnih emisij za leta 2026 do 2030, s čimer se zagotovi, da ne bodo določene preveč prizanesljivo ali prestrogo;

(4)člen 6, nov odstavek 3a o prilagodljivosti EU ETS: zagotovitev roka Malti, v katerem mora navesti, ali namerava uporabiti večjo prilagodljivost ETS. Ta novi rok je potreben, saj bo imela Malta zaradi posebnosti svojega gospodarstva dostop do večje prilagodljivosti ETS s spremembo Priloge II k uredbi o porazdelitvi prizadevanj;

(5)člen 7 o uporabi odvzemov iz LULUCF: razdelitev uporabe prilagodljivosti LULUCF na dve petletni obdobji in za vsako določitev zgornje meje, ki ustreza polovici skupnega zneska, in črtanje odstavka 2, saj bo predvidena sprememba naslova Priloge III izvedena s predlagano spremembo uredbe o porazdelitvi prizadevanj (glej točko 9 v nadaljevanju);

(6)doda se nov člen (člen 11a): vzpostavitev prostovoljne dodatne rezerve (ki izhaja iz neuporabljenih dobropisov iz LULUCF ob koncu drugega obdobja skladnosti), ki jo bodo države članice uporabile za izpolnjevanje cilja uredbe o porazdelitvi prizadevanj do leta 2030, če se cilj –55 % na ravni EU doseže z največjim prispevkom 225 milijonov ton ekvivalenta CO2 v neto odvzemih v skladu z evropskimi podnebnimi pravili. Ta dodatna prilagodljivost bo državam članicam, ki bodo morda imele težave pri obravnavanju strožjih nacionalnih ciljev v sektorjih iz uredbe o porazdelitvi prizadevanj in LULUCF, olajšala njihovo izpolnjevanje šele ob koncu obdobja;

(7)Priloga I o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah: vključitev ciljev za zmanjšanje emisij novih držav članic do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 2005 za sektorje, ki jih zajema uredba o porazdelitvi prizadevanj;

(8)Priloga II o prožnosti ETS: povečanje omejitve prožnosti ETS za Malto z 2 % na 7 %;

(9)Priloga III: sprememba njenega naslova v skladu z novim besedilom člena 7.

2021/0200 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) 2018/842 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 26 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 27 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Pariški sporazum, sprejet decembra 2015 v skladu z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), je začel veljati novembra 2016 (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum). Njegove pogodbenice so se dogovorile, da bodo dvig globalne povprečne temperature omejile na precej pod 2 °C glede na predindustrijske ravni in da bodo nadaljevale prizadevanja, da dvig temperature ne bi presegel 1,5 °C glede na predindustrijske ravni.

(2)Unija je vzpostavila regulativni okvir za doseganje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za vsaj 40 % do leta 2030, ki ga je Evropski svet potrdil leta 2014, pred začetkom veljavnosti Pariškega sporazuma. Zakonodajo za izvajanje tega cilja med drugim sestavljajo Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta 28 (ki vzpostavlja sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji), Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta 29 (ki od držav članic zahteva, da uravnotežijo emisije toplogrednih plinov in odvzeme zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva) in Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta 30 , ki določa nacionalne cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030 v sektorjih, ki niso zajeti v Direktivi 2003/87/ES in Uredbi 2018/841.

(3)Evropski zeleni dogovor 31 združuje obsežen sklop ukrepov in pobud, ki se vzajemno krepijo in katerih cilj je doseči podnebno nevtralnost v EU do leta 2050, in določa novo strategijo za rast, katere cilj je preoblikovati Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom, v katerem bo gospodarska rast ločena od rabe virov. Njegov cilj je tudi zavarovati, ohraniti in poživiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov in državljank pred okoljskimi nevarnostmi in učinki. Hkrati ta prehod različno vpliva na ženske in moške ter ima poseben učinek na nekatere prikrajšane skupine, kot so starejši, invalidi in osebe z manjšinskim etničnim ali rasnim poreklom. Zato je treba zagotoviti, da je prehod pravičen in vključujoč ter da pri njem nihče ne bo prezrt.

(4)Unija je z Uredbo (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta 32 (v nadaljnjem besedilu: evropska podnebna pravila) v zakonodajo vključila cilj podnebne nevtralnosti v celotnem gospodarstvu do leta 2050. Navedena uredba določa tudi zavezujočo nacionalno zavezo Unije za zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov (emisij, potem ko se odštejejo odvzemi) za vsaj 55 % pod ravnmi iz leta 1990 do leta 2030.

(5)Za izvajanje teh zavez in prispevkov Unije v okviru Pariškega sporazuma 33 , sprejetega v okviru UNFCCC, bi bilo treba prilagoditi regulativni okvir Unije za doseganje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.

(6)Uredba (EU) 2018/842 določa obveznosti držav članic v zvezi z njihovimi minimalnimi prispevki za obdobje od 2021 do 2030 pri uresničevanju sedanjega cilja Unije, da v letu 2030 zmanjša svoje emisije toplogrednih plinov za 30 % pod ravni iz leta 2005 v sektorjih, zajetih v členu 2 navedene uredbe. Prav tako določa pravila za določitev dodeljenih letnih emisij in oceno napredka držav članic pri zagotavljanju minimalnih prispevkov.

(7)Medtem ko se bo trgovanje z emisijami uporabljalo tudi za emisije toplogrednih plinov iz cestnega in pomorskega prometa ter stavb, se bo področje uporabe Uredbe (EU) 2018/842 ohranilo. Uredba (EU) 2018/842 se bo zato še naprej uporabljala za emisije toplogrednih plinov iz domače plovbe, ne pa tudi za emisije iz mednarodne plovbe. Emisije toplogrednih plinov države članice v okviru področja uporabe Uredbe (EU) 2018/842, ki jih je treba upoštevati pri preverjanju skladnosti, se bodo še naprej določale po zaključku pregledov evidenc v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta 34 .

(8)Komisija je v sporočilu z dne 17. septembra 2020 navedla 35 , da je višji skupni cilj za leto 2030 mogoče doseči le s prispevkom vseh sektorjev.

(9)Evropski svet je v sklepih z dne 11. decembra 2020 navedel, da bo Unija cilj za leto 2030 uresničevala skupaj na stroškovno najučinkovitejši način, da bodo pri teh prizadevanjih sodelovale vse države članice, pri čemer bodo upoštevale vidike pravičnosti in solidarnosti, pri tem pa nihče ne bo prezrt, ter da je treba novi cilj za leto 2030 doseči tako, da se ohrani konkurenčnost EU ter upoštevajo različna izhodišča držav članic in specifične nacionalne okoliščine ter potencial za zmanjšanje emisij, vključno otoških držav članic in otokov, pa tudi dosedanja prizadevanja.

(10)Da bi sektorji, ki jih zajema Uredba (EU) 2018/842, dosegli cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 55 %, bodo morali postopoma zmanjšati svoje emisije, dokler leta 2030 ne dosežejo –40 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2005.

(11)V ta namen je treba za vsako državo članico revidirati cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030. Pri reviziji cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov bi bilo treba uporabiti enako metodologijo, kot je bila uporabljena ob sprejetju Uredbe (EU) 2018/842, pri čemer so bili nacionalni prispevki določeni ob upoštevanju različnih zmogljivosti in možnosti stroškovne učinkovitosti v državah članicah, da se zagotovi poštena in uravnotežena porazdelitev prizadevanj. Zmanjšanje največjih emisij toplogrednih plinov za vsako državo članico do leta 2030 bi bilo torej treba določiti glede na raven njenih pregledanih emisij toplogrednih plinov iz leta 2005, ki so zajete v tej uredbi, razen preverjenih emisij toplogrednih plinov iz naprav, ki so obratovale leta 2005 in so bile v sistem Unije za trgovanje z emisijami vključene šele po letu 2005.

(12)Zato bo treba od leta sprejetja te uredbe določiti nove zavezujoče nacionalne mejne vrednosti, izražene v dodeljenih letnih emisijah, ki postopoma vodijo do cilja vsake države članice do leta 2030, hkrati pa ohraniti v veljavi letne mejne vrednosti, določene za leta pred njim, kot so določene v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2020/2126 36 .

(13)Pandemija COVID-19 je vplivala na gospodarstvo Unije in njegovo raven emisij v obsegu, ki ga še ni mogoče v celoti količinsko opredeliti. Po drugi strani pa Unija uporablja svoj največji spodbujevalni sveženj doslej, ki bi lahko vplival tudi na raven emisij. Zaradi teh negotovosti je primerno pregledati podatke o emisijah v letu 2025 in po potrebi prilagoditi dodeljene letne emisije.

(14)Zato je primerno, da se leta 2025 posodobijo dodeljene letne emisije za leta 2026 do 2030. To bi moralo temeljiti na celovitem pregledu podatkov iz nacionalnih evidenc, ki ga izvede Komisija, da se določi povprečje emisij toplogrednih plinov vsake države članice v letih 2021, 2022 in 2023.

(15)V skladu z Uredbo (EU) 2018/842 se lahko preklic omejene količine pravic do emisije v sistemu Evropske unije za trgovanje z emisijami upošteva za doseganje skladnosti nekaterih držav članic v skladu z Uredbo (EU) 2018/842. Glede na posebno strukturo malteškega gospodarstva je nacionalni cilj zmanjšanja te države članice, ki temelji na bruto domačem proizvodu na prebivalca, znatno nad njenim stroškovno učinkovitim potencialom za zmanjšanje, zato je primerno povečati dostop Malte do te prilagodljivosti, ne da bi bil pri tem ogrožen cilj Unije glede zmanjšanja emisij do leta 2030.

(16)Poleg te prilagodljivosti se lahko omejena količina neto odvzemov in neto emisij zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (v nadaljnjem besedilu: LULUCF) upošteva pri doseganju skladnosti držav članic v skladu z Uredbo (EU) 2018/842 (v nadaljnjem besedilu: prilagodljivost LULUCF). Za zagotovitev, da se do leta 2030 izvedejo zadostna prizadevanja za blažitev podnebnih sprememb, je primerno omejiti uporabo prilagodljivosti LULUCF z razdelitvijo uporabe take prilagodljivosti na dve ločeni časovni obdobji, pri čemer je vsako omejeno z omejitvijo, ki ustreza polovici največje količine skupnih neto odvzemov iz Priloge III k Uredbi (EU) 2018/842. Prav tako je primerno, da se naslov Priloge III uskladi s spremembo Uredbe (EU) 2018/841, ki je bila izvedena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/268 z dne 28. oktobra 2020 37 . Zato ni več potrebno, da Uredba (EU) 2018/842 daje pravno podlago, ki bi Komisiji omogočala sprejemanje delegiranih aktov za spremembo naslova Priloge III k Uredbi. Člen 7(2) Uredbe (EU) 2018/842 bi bilo zato treba črtati.

(17)Glede na to, da je za obdobje od leta 2026 v Uredbo (EU) 2018/841 uvedena okrepljena ureditev skladnosti, je primerno odpraviti odbitek emisij toplogrednih plinov, ki jih vsaka država članica ustvari v obdobju od 2026 do 2030 v sektorju zemljišč, ki presegajo njene odvzeme. Člen 9(2) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(18)Z določitvijo ambicioznejših ciljev v skladu z Uredbo (EU) 2018/841 se bo zmanjšala zmogljivost držav članic za ustvarjanje neto odvzemov, ki se lahko uporabijo za doseganje skladnosti v skladu z Uredbo (EU) 2018/842. Poleg tega bo razdelitev uporabe prilagodljivosti LULUCF na dve ločeni časovni obdobji dodatno omejila razpoložljivost neto odvzemov za namene skladnosti z Uredbo (EU) 2018/842. Zato se lahko nekatere države članice pri doseganju ciljev iz Uredbe (EU) 2018/842 spopadajo z izzivi, medtem ko lahko nekatere iste ali druge države članice ustvarijo neto odvzeme, ki jih ni mogoče uporabiti za skladnost z Uredbo (EU) 2018/842. Dokler so izpolnjeni cilji Unije iz člena 3 Uredbe (EU) 2021/1119, zlasti v zvezi z zgornjo mejo prispevka neto odvzemov, je primerno vzpostaviti nov prostovoljni mehanizem v obliki dodatne rezerve, ki bo državam članicam pomagal pri izpolnjevanju njihovih obveznosti.

(19)Uredbo (EU) 2018/842 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) 2018/842 se spremeni:

(1)v členu 1 se „30 %“ nadomesti s „40 %“;

(2)v členu 2 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„Ta uredba se uporablja za emisije toplogrednih plinov iz vrst virov IPCC sektorjev energetika, industrijski procesi in uporaba proizvodov, kmetijstvo in odpadki, kot so določene na podlagi Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta*, razen za emisije toplogrednih plinov iz dejavnosti v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES, ki niso dejavnosti ‚pomorskega prometa‘.“;

* Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).

(3)v členu 4 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2. Ob upoštevanju prilagodljivosti iz členov 5, 6 in 7 te uredbe, prilagoditve na podlagi člena 10(2) te uredbe ter morebitnega zmanjšanja zaradi uporabe člena 7 Odločbe št. 406/2009/ES vsaka država članica zagotovi, da njene emisije toplogrednih plinov:

(a) v letih 2021 in 2022 ne presežejo omejitve, določene z linearno trajektorijo, ki se začne pri povprečju njenih emisij toplogrednih plinov v letih 2016, 2017 in 2018, določenih v skladu z odstavkom 3 tega člena, konča pa leta 2030 pri omejitvi, ki je za navedeno državo članico določena v Prilogi I, stolpec 1, k tej uredbi. Linearna trajektorija države članice se začne bodisi pri petih dvanajstinah razdalje v obdobju od 2019 do 2020 bodisi v letu 2020, odvisno od tega, kateri datum pomeni nižjo dodelitev za zadevno državo članico;

(b) v letih 2023, 2024 in 2025 ne presežejo omejitve, določene z linearno trajektorijo, ki se začne leta 2022 pri dodeljenih letnih emisijah za zadevno državo članico, določenih v skladu z odstavkom 3 tega člena za navedeno leto, konča pa leta 2030 pri omejitvi, ki je za navedeno državo članico določena v Prilogi I, stolpec 2, k tej uredbi;

(c) v letih 2026 do 2030 ne presežejo omejitve, določene z linearno trajektorijo, ki se začne leta 2024 pri povprečju njenih emisij toplogrednih plinov v letih 2021, 2022 in 2023, kot jih je predložila država članica v skladu s členom 26 Uredbe (EU) 2018/1999, konča pa leta 2030 pri omejitvi, ki je za navedeno državo članico določena v Prilogi I, stolpec 2, k tej uredbi.

3. Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi dodeljene letne emisije za vsako državo članico za leta v obdobju od 2021 do 2030, izražene v tonah ekvivalenta CO2, v skladu z linearno trajektorijo, določeno v odstavku 2.

Za leti 2021 in 2022 določi dodeljene letne emisije na podlagi celovitega pregleda najnovejših podatkov iz nacionalnih evidenc za leto 2005 in leta 2016 do 2018, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 7 Uredbe (EU) 525/2013, in navede vrednost emisij toplogrednih plinov za leto 2005 za vsako državo članico, ki se uporablja za določitev teh dodeljenih letnih emisij.

Za leta 2023, 2024 in 2025 določi dodeljene letne emisije na podlagi vrednosti emisij toplogrednih plinov za leto 2005 za vsako državo članico, navedene v skladu z drugim pododstavkom, in pregledanih vrednosti podatkov iz nacionalnih evidenc za leta 2016, 2017 in 2018 iz drugega pododstavka.

Za leta 2026 do 2030 določi dodeljene letne emisije na podlagi vrednosti emisij toplogrednih plinov za leto 2005 za vsako državo članico, navedene v skladu z drugim pododstavkom, in celovitega pregleda najnovejših podatkov iz nacionalnih evidenc za leta 2021, 2022 in 2023, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 26 Uredbe (EU) 2018/1999.“;

(4)v členu 6 se vstavi naslednji odstavek 3a:

„3a. Malta Komisijo do 31. decembra 2023 obvesti, če namerava uporabiti omejene ukinitve pravic iz EU ETS iz odstavka 1 do odstotka iz Priloge II za vsako leto v obdobju od 2025 do 2030 zaradi doseganja skladnosti iz člena 9.“;

(5)člen 7 se spremeni:

(a)    naslov se nadomesti z naslednjim:

„Dodatna poraba neto odvzemov iz LULUCF“;

(b)    odstavek 1 se spremeni:

(i)    uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:

„Če emisije toplogrednih plinov države članice presegajo njene dodeljene letne emisije za dano leto, vključno z morebitnimi dodeljenimi letnimi emisijami, shranjenimi na podlagi člena 5(3) te uredbe, se lahko za doseganje skladnosti iz člena 9 te uredbe za dano leto upošteva količina do vsote skupnih neto odvzemov in skupnih neto emisij iz z vseh obračunskih kategorij zemljišč, vključenih v področje uporabe Uredbe (EU) 2018/841, če:“;

(ii)    točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a) kumulativna količina, ki se za to državo članico upošteva za leta v obdobju od 2021 do 2025, ne presega polovice največje količine skupnih neto odvzemov iz Priloge III k tej uredbi za to državo članico;

(aa) kumulativna količina, ki se za to državo članico upošteva za leta v obdobju od 2026 do 2030, ne presega polovice največje količine skupnih neto odvzemov iz Priloge III k tej uredbi za to državo članico;“;

(iii)    odstavek 2 se črta;

(6)v členu 9 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Če emisije toplogrednih plinov države članice v obdobju od 2021 do 2025 iz člena 4 Uredbe (EU) 2018/841 presegajo njene odvzeme, kot je določeno v skladu s členom 12 navedene uredbe, centralni administrator od dodeljenih letnih emisij zadevne države članice odšteje količino, enako presežku emisij toplogrednih plinov v tonah ekvivalenta CO2 za zadevna leta.“;

(7)vstavi se naslednji člen:

Člen 11a

Dodatna rezerva

1. Če je Unija do leta 2030 zmanjšala neto emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 v skladu s členom 3 Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta** in ob upoštevanju zgornje meje prispevka neto odvzemov, se v registru Unije vzpostavi dodatna rezerva.

2. Države članice, ki se odločijo, da ne bodo prispevale ali izkoristile dodatne rezerve, o svoji odločitvi obvestijo Komisijo najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.

3. Dodatno rezervo sestavljajo neto odvzemi, ki so jih sodelujoče države članice ustvarile v obdobju od 2026 do 2030 in ki presegajo njihove cilje v skladu z Uredbo (EU) 2018/841, po odbitku:

(a)morebitnih prilagodljivosti, uporabljenih v skladu s členi 11 do 13b Uredbe (EU) 2018/841;

(b)količin, ki se upoštevajo za skladnost v skladu s členom 7 te uredbe.

4. Če se vzpostavi dodatna rezerva v skladu z odstavkom 1, jo lahko sodelujoča država članica izkoristi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)emisije toplogrednih plinov države članice presegajo dodeljene letne emisije v obdobju od 2026 do 2030;

(b)država članica je izkoristila prilagodljivosti v skladu s členom 5(2) in (3);

(c)država članica je čim bolj učinkovito uporabila neto odvzeme v skladu s členom 7, tudi če ta količina ne doseže ravni iz Priloge III, in

(d)država članica ni izvedla neto prenosov na druge države članice v skladu s členom 5.

5. Če država članica izpolnjuje pogoje iz odstavka 4, prejme dodatno količino iz dodatne rezerve, in sicer do višine njenega primanjkljaja, ta količina pa se uporabi za doseganje skladnosti iz člena 9.

Če končna kolektivna količina, ki naj bi jo prejele vse države članice, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 4 tega člena, presega količino, dodeljeno dodatni rezervi iz odstavka 3 tega člena, se količina, ki naj bi jo prejela vsaka od teh držav članic, sorazmerno zmanjša.

** Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).“;

(8)Priloga I k Uredbi (EU) 2018/842 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi;

(9)v Prilogi II se vnos za Malto nadomesti z naslednjim:

Najvišji odstotek emisij toplogrednih plinov iz leta 2005, določen v skladu s členom 4(3)

„Malta

7 %“

(10)naslov Priloge III se nadomesti z naslednjim:

„SKUPNI NETO ODVZEMI IZ KATEGORIJ ZEMLJIŠČ, ZAJETIH Z UREDBO (EU) 2018/841, KI JIH DRŽAVE ČLANICE V SKLADU S ČLENOM 7(1), TOČKA (A), LAHKO UPOŠTEVAJO ZA DOSEGANJE SKLADNOSTI V OBDOBJU OD 2021 DO 2030“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament    Za Svet

predsednik    predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

Kazalo

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1.Naslov predloga/pobude

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2018/842 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma

1.2.Zadevna področja 

Podnebni ukrepi 

Razdelek 3 – Naravni viri in okolje

Naslov 9 – Okolje in podnebni ukrepi

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

 Nov ukrep 

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa 38  

 Podaljšanje obstoječega ukrepa 

Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

Predlog je del podnebnega in energetskega svežnja za leto 2030 „Pripravljeni na 55“ za dosego cilja EU za stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030 za vsaj 55 % v primerjavi z letom 1990 na nacionalni ravni in prispevanje k omejitvi globalnega segrevanja. Sveženj prispeva k obveznosti Komisije, določeni v členu 3 podnebnih pravil, da pregleda zadevno zakonodajo Unije, da se omogoči doseganje zgoraj navedenega cilja.

S predlogom se pregledajo in posodobijo skupni in nacionalni cilji zmanjšanja emisij, ki naj bi jih do leta 2030 dosegli sektorji, zajeti v uredbi o porazdelitvi prizadevanj, ter ustrezno prilagodijo okvir in mehanizmi prilagodljivosti.

1.4.2.Specifični cilji

Prispevati k cilju neto emisij toplogrednih plinov do leta 2030 za vsaj –55 % in cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050 s spremljanjem napredka in preverjanjem izpolnjevanja obveznosti držav članic glede zmanjšanja emisij iz predloga, da bi dosegle 40-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v sektorjih iz uredbe o porazdelitvi prizadevanj v EU v primerjavi z letom 2005, in sicer na način, ki je pravičen, stroškovno učinkovit in zagotavlja okoljsko celovitost.

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

S predlogom bo uresničen vseevropski cilj 40-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v sektorjih iz uredbe o porazdelitvi prizadevanj do leta 2030 v primerjavi z letom 2005.

Predlog določa nacionalne cilje iz uredbe o porazdelitvi prizadevanj, ki temeljijo predvsem na BDP na prebivalca, da se zagotovi pravičnost in stroškovna učinkovitost pri porazdelitvi prizadevanj, hkrati pa omogoči stroškovno učinkovito doseganje teh ciljev zaradi prilagodljivosti.

Predlog je naslovljen na države članice v vlogi institucionalnih akterjev. Predlagana politika se bo izvajala na nacionalni ravni, zato bo najbolj vplivala na nacionalne uprave. Od narave in obsega nacionalnih ukrepov, ki jih države članice izberejo za izvajanje politike, bo odvisno, na katere deležnike bodo vplivali.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

Kazalnik 1: Stopnja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vključeni v ETS, v EU.

Kazalnik 2: Stopnja zmanjšanja emisij v državah članicah.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Države članice svoje nacionalne cilje zmanjšanja emisij dosežejo leta 2030. Za zagotovitev skladnosti s predlogom bodo potrebne politike, ukrepe ter pravne in upravne določbe izvajale na nacionalni ravni.

Komisija mora razviti ustrezne izvedbene ukrepe, tudi z določitvijo novih dodeljenih letnih emisij za leta 2023, 2024 in 2025 ter po celovitem pregledu podatkov iz evidenc za leta od 2026 do 2030.

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

Podnebne spremembe so čezmejna težava. Ker cilja predlaganih ukrepov države članice ne morejo doseči s posamičnim delovanjem, je potrebna koordinacija podnebnih ukrepov na evropski in, kadar je to mogoče, svetovni ravni, ukrepanje EU pa je utemeljeno z načelom subsidiarnosti. EU in njene države članice skupaj sodelujejo pri izvajanju Pariškega sporazuma. Skupno ukrepanje EU omogoča, da obravnava vprašanja pravičnosti in učinkovitosti, hkrati pa dosega ambiciozen okoljski cilj. Pristojnosti EU na področju podnebnih sprememb potrjujejo členi 191 do 193 PDEU.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Izvajanje in delovanje okvira za porazdelitev prizadevanj (prvič z Odločbo št. 406/2009/ES, ki ji je sledila uredba o porazdelitvi prizadevanj – ki jo je treba spremeniti s tem predlogom) je privedlo do tega, da so države članice postale dejavnejše pri preučevanju novih ukrepov za zmanjšanje emisij v sektorjih in načinov, kako jih najbolje oblikovati.

Na podlagi izvedenih obstoječih nacionalnih politik in ukrepov naj bi se glede na seštevek nacionalnih projekcij skupne emisije toplogrednih plinov v EU-27 do leta 2030 zmanjšale za 30 %. Leta 2019 so vse države članice pripravile dokončne celovite nacionalne energetske in podnebne načrte. Po ocenah naj bi se z izvedbo načrtovanih ukrepov ali navedenih ambicij v dokončnih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih emisije toplogrednih plinov v EU skupaj zmanjšale za 41 %, s čimer bo dosežen sedanji cilj njihovega vsaj 40-odstotnega zmanjšanja.

Prilagoditev in revizija uredbe o porazdelitvi prizadevanj bosta dodatno okrepila sodelovanje držav članic pri skupnih prizadevanjih za okrepitev boja proti podnebnim spremembam.

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

Predlogi so del svežnja „Pripravljeni na 55“, ki združuje sklop pobud, ki se vzajemno krepijo v okviru podnebne in energetske politike, kar bo Uniji omogočilo, da do leta 2030 zmanjša neto emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, kot to zahtevajo podnebna pravila.

Sveženj „Pripravljeni na 55“, instrument Next Generation EU in večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 bodo pomagali doseči dvojni zeleni in digitalni prehod, h kateremu stremi Evropa. Pobuda je tudi skladna s politikami Unije za čisto in krožno gospodarstvo, trajnostno in pametno mobilnost, strategijo „od vil do vilic“, strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, prihodnjim akcijskim načrtom za cilj ničelnega onesnaževanja ter njenim stališčem na mednarodnem prizorišču in diplomacijo zelenega dogovora.

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

 Časovno omejeno

   od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

   finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

 Časovno neomejeno

1.7.Načrtovani načini upravljanja 39  

 Neposredno upravljanje – Komisija:

✓ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

   prek izvajalskih agencij.

 Deljeno upravljanje z državami članicami.

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

◻ subjektom javnega prava,

◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

Predlog je nadaljevanje uredbe o porazdelitvi prizadevanj z enakimi obveznostmi spremljanja in poročanja za države članice ter nalogami upravljanja za Komisijo. Komisijo bo pri spremljanju napredka držav članic glede izpolnjevanja obveznosti iz predloga še naprej podpirala Evropska agencija za okolje.

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

Skladnost bo temeljila na obstoječem celovitem okviru spremljanja, poročanja in preverjanja, ki je delno določen v uredbi o porazdelitvi prizadevanj in delno v Uredbi (EU) 2018/1999 (v nadaljnjem besedilu: uredba o upravljanju) in njenih izvedbenih določbah.

Komisija bo za zagotovitev, da ocena skladnosti temelji na natančnih podatkih, še naprej pregledovala evidence emisij toplogrednih plinov, ki jih predložijo države članice. Evropska agencija za okolje bo še naprej usklajevala nadzor nad preglednostjo, točnostjo, doslednostjo, primerljivostjo in popolnostjo predloženih informacij.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

Ni relevantno – s predlogom se ne izvaja finančni program, temveč se oblikuje dolgoročna politika. Načini upravljanja, mehanizmi za financiranje izvajanja, načini plačevanja in strategija kontrole v zvezi s stopnjami napake niso relevantni. Za izvajanje tega predloga bo potrebna prerazporeditev človeških virov znotraj Komisije. Vzpostavljeni so ustrezni postopki.

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

Države članice, ki ne poročajo ali ne poročajo pravočasno o svojih letnih emisijah toplogrednih plinov.

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

Ta pobuda ne prinaša novih večjih kontrol/tveganj, ki jih obstoječi okvir notranjega nadzora še ne zajema. Niso predvideni posebni ukrepi, ki presegajo uporabo finančne uredbe.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

Spremljanje napredka držav članic pri doseganju njihovih zavez v okviru tega predloga temelji na dobro uveljavljenem obstoječem sistemu za nadzor kakovosti in preverjanje njihovih letnih poročil o emisijah toplogrednih plinov. To zagotavlja, da se morebitne pomanjkljivosti ali nepravilnosti glede sporočenih podatkov o emisijah obravnavajo in odpravijo pravočasno za preverjanje skladnosti.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta

Prispevek

številka

dif./nedif. [1]

držav Efte [2]

držav kandidatk [3]

tretjih držav

po členu 21(2)(b) finančne uredbe

3

09 01 01 01

nedif.

DA

NE

NE

NE

3

09 02 03

dif.

DA

NE

NE

NE

7

20 01 02 01

nedif.

NE

NE

NE

NE

7

20 02 06 01

nedif.

NE

NE

NE

NE

7

20 02 06 02

nedif.

NE

NE

NE

NE

7

20 02 06 03

nedif.

NE

NE

NE

NE

·Zahtevane nove proračunske vrstice: ni relevantno.

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

   Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

   Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira

3

„Naravni viri in okolje“

GD CLIMA

 

2023 

2024

2025

2026

2027

SKUPAJ

Odobritve za poslovanje  

09 02 03

obveznosti

(1)

1,750

 

 

 

 

1,750

plačila

(2)

 

0,700

1,050

 

 

1,750

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov

09 01 01 01

 

(3)

 

 

0,467

0,042

0,092

0,601

Odobritve za GD CLIMA SKUPAJ

obveznosti

= 1 + 3

1,750

 

0,467

0,042

0,092

2,351

plačila

= 2 + 3

 

0,700

1,517

0,042

0,092

2,351

Odobritve za poslovanje SKUPAJ

obveznosti

(4)

1,750

 

0,467

0,042

0,092

2,351

plačila

(5)

 

0,700

1,517

0,042

0,092

2,351

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ

(6)

Odobritve iz RAZDELKA 3
večletnega finančnega okvira SKUPAJ

obveznosti

= 4+ 6

1,750

 

0,467

0,042

0,092

2,351

plačila

= 5+ 6

 

0,700

1517

0,042

0,092

2,351

Razdelek večletnega finančnega okvira

7

„Upravni odhodki“

Ta oddelek se izpolni s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (Priloga V k notranjim pravilom), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

 

 

 

2023 

2024

2025

2026

2027

SKUPAJ

GD CLIMA

 

Ÿ Človeški viri  

0,465

0,474

0,484

0,494

0,503

2,421

Ÿ Drugi upravni odhodki  

0,055

0,107

0,107

0,269

GD CLIMA SKUPAJ

odobritve

0,520

0,581

0,591

0,494

0,503

2,689

Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

0,520

0,581

0,591

0,494

0,503

2,689

 

 

 

2023

2024

2025

2026

2027

SKUPAJ

Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ

obveznosti

2,270

0,581

1,058

0,536

0,595

5,040

plačila

0,520

1,281

2,108

0,536

0,595

5,040



3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje 

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

 

 

 

 

2023

2024

2025

2026

2027

Skupaj

Cilji in realizacije

Proračunska vrstica

REALIZACIJE

 

Vrsta 40

povprečni stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

Specifični cilji uredbe o porazdelitvi prizadevanj 41

 

– spremembe registra Unije

 

naročila storitev

 

 

0,000

 

0,000

 

0,075

 

0,000

 

0,000

 

0,075

 

QTM, Extramuros, oprema

 

 

0,000

 

0,000

 

0,350

 

0,000

 

0,050

 

0,400

– razširitev centra za podporo uporabnikom

 

naročila storitev

 

 

0,000

 

0,000

 

0,000

 

0,000

 

0,000

 

0,000

 

QTM, Extramuros, oprema

 

 

0,000

 

0,000

 

0,042

 

0,042

 

0,042

 

0,126

Seštevek za specifični cilj uredbe o porazdelitvi prizadevanj

 

0,000

 

0,000

 

0,467

 

0,042

 

0,092

 

0,601

SKUPAJ

 

0,000

 

0,000

 

0,467

 

0,042

 

0,092

 

0,601



3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve 

   Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

   Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

 

2023

2024

2025

2026

2027

SKUPAJ

RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira

 

 

 

 

 

 

Človeški viri

0,465

0,474

0,484

0,494

0,503

2,421

Drugi upravni odhodki

0,055

0,107

0,107

0,269

Seštevek za RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira

0,520

0,581

0,591

0,494

0,503

2,689

Odobritve zunaj RAZDELKA 7 [1] večletnega finančnega okvira

 

 

 

 

 

 

Človeški viri

Drugi upravni odhodki

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira

SKUPAJ

0,520

0,581

0,591

0,494

0,503

2,689

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

   Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

   Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

 

2023

2024

2025

2026

2027

Ÿ Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)

20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije)

3

3

3

3

3

20 01 02 03 (delegacije)

 

 

 

 

 

01 01 01 01 (posredne raziskave)

 

 

 

 

 

01 01 01 11 (neposredne raziskave)

 

 

 

 

 

Druge proračunske vrstice (navedite)

 

 

 

 

 

Ÿ Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) [1]

20 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev)

 

 

 

 

 

20 02 03 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah)

 

 

 

 

 

XX 01 xx yy zz [2]

– na sedežu

 

 

 

 

 

– na delegacijah

 

 

 

 

 

01 01 01 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave)

 

 

 

 

 

01 01 01 12 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave)

 

 

 

 

 

Druge proračunske vrstice (navedite)

 

 

 

 

 

SKUPAJ

3

3

3

3

3

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci

2 AD: Izračun novih letnih dodelitev emisij za obdobje 2023–2030 in ustrezni izvedbeni akt Komisije.

Celoviti pregled evidenc iz let 2025 in 2027 (upravljanje pogodb in povezani izvedbeni akti).

Poslovna analiza za prilagoditve IT in poznejše delovanje novih elementov v registru Unije. Poslovni podatki in obveznosti poročanja. Upravljanje odnosov s strankami in usklajevanje novih virov centra za podporo uporabnikom.

1 AD: Krepitev zmogljivosti držav članic za oblikovanje strategij za zmanjšanje emisij. Podpora državam članicam pri posodabljanju njihovih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v skladu z uredbo o upravljanju, da bi okrepile svoje nacionalne podnebne politike in ukrepe in tako sprožile potrebno zmanjšanje emisij do leta 2030.

Zunanji sodelavci

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

Predlog/pobuda:

   se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;

Odhodki bodo nastali v okviru instrumenta LIFE.

   zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;

   zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

V predlogu/pobudi:

   ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

   je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

2023

2024

2025

2026

2027

Skupaj

Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo 

Sofinancirane odobritve SKUPAJ

 

3.3.Ocenjene posledice za prihodke 

   Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

   Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

   za lastna sredstva,

   za druge prihodke.

navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice    

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica

Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto

Posledice predloga/pobude 42

Leto 
2023

Leto 
2024

Leto 
2025

Leto 
2026

Leto 
2027

Skupaj

Člen ………….

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

(1)    COM(2019) 640 final.
(2)    COM(2018) 773 final.
(3)    COM(2020) 690 final.
(4)    Sklepi Evropskega sveta z dne 10. in 11. decembra 2020, EUCO 22/20, dokument CO EUR 17, CONCL 8.
(5)    Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).
(6)    Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma (UL L 156, 19.6.2018, str. 26).
(7)    29 % za EU-27.
(8)    V skladu z referenčnim scenarijem EU za leto 2020, ki je izhodišče za oceno učinka (glej oddelek 5.1 ocene učinka).
(9)    COM(2016) 860 final.
(10)    Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).
(11)    Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).
(12)    Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).
(13)    COM(2021) 82 final.
(14)    Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).
(15)    COM(2021) 219 final.
(16)    Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o vrednotenju izvajanja Odločbe št. 406/2009/ES v skladu s členom 14 Odločbe (COM(2016) 483).
(17)    Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (UL L 140, 5.6.2009, str. 136).
(18)    Povratne informacije so na voljo na spletni strani „Povejte svoje mnenje“ Evropske komisije pod naslovom „Nacionalni cilji zmanjšanja emisij (uredba o porazdelitvi prizadevanj) – pregled na podlagi načrta za uresničitev podnebnih ciljev do leta 2030“ in si jih je mogoče ogledati na naslednji povezavi: Povratne informacije v zvezi z začetno oceno učinka .
(19)    Napovedi trendov v zvezi z energijo, prometom in emisijami toplogrednih plinov do leta 2050, ki so bile oblikovane z uporabo modeliranja ter temeljijo na usklajenem sklopu predpostavk za celotno EU, države članice in politike EU, posebnih značilnostih držav članic in posvetovanju s strokovnjaki držav članic.
(20)    „Sedanji okvir politike“ vključuje pobude EU, sprejete konec leta 2019, ter nacionalne cilje in politike ter ukrepe, kot so določeni v končnih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih.
(21)     https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:52020SC0176 .
(22)     https://ec.europa.eu/clima/sites/clima/files/docs/pages/com_2018_733_analysis_in_support_en_0.pdf .
(23)    Več informacij in vzorčna dokumentacija: https://e3modelling.com/modelling-tools/primes/ .
(24)    Neuporabljeni neto odvzemi so tisti, ki se ne uporabljajo v sedanji prilagodljivosti LULUCF iz člena 7 uredbe o porazdelitvi prizadevanj in se ne uporabljajo v novozasnovani varnostni rezervi za LULUCF.
(25)    COM(2019) 640 final.
(26)    UL C , , str. .
(27)    UL C , , str. .
(28)    Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).
(29)    Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 1).
(30)    Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL L 156, 19.6.2018, str. 26).
(31)    Sporočilo Komisije – Evropski zeleni dogovor, COM(2019) 640 final z dne 11. decembra 2019.
(32)    Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).
(33)    Pariški sporazum (UL L 282, 19.10.2016, str. 4).
(34)    Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).
(35)    COM(2020) 562 final.
(36)    Delegirani sklep Komisije (EU) 2020/2126 z dne 16. decembra 2020 o določitvi dodeljenih letnih emisij za države članice za obdobje 2021–2030 v skladu z Uredbo (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 426, 17.12.2018, str. 58).
(37)    Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/268 z dne 28. oktobra 2020 o spremembi Priloge IV k Uredbi (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta glede referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, ki jih morajo države članice upoštevati v obdobju 2021–2025 (UL L 60, 22.2.2021, str. 21).
(38)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.
(39)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .
(40)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).
(41)    Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.
(42)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.
Top

Bruselj, 14.7.2021

COM(2021) 555 final

PRILOGA

k Predlogu

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) 2018/842 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma

{SEC(2021) 555 final} - {SEC(2021) 612 final} - {SWD(2021) 553 final} - {SWD(2021) 611 final} - {SWD(2021) 612 final}


PRILOGA

ZMANJŠANJA EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV ZA DRŽAVE ČLANICE NA PODLAGI ČLENA 4(1)

Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za države članice v letu 2030 glede na njihove ravni v letu 2005, kot je določeno v skladu s členom 4(3)

Stolpec 1

Stolpec 2

Belgija

–35 %

–47 %

Bolgarija

–0 %

–10 %

Češka

–14 %

–26 %

Danska

–39 %

–50 %

Nemčija

–38 %

–50 %

Estonija

–13 %

–24 %

Irska

–30 %

–42 %

Grčija

–16 %

–22,7 %

Španija

–26 %

–37,7 %

Francija

–37 %

–47,5 %

Hrvaška

–7 %

–16,7 %

Italija

–33 %

–43,7 %

Ciper

–24 %

–32 %

Latvija

–6 %

–17 %

Litva

–9 %

–21 %

Luksemburg

–40 %

–50 %

Madžarska

–7 %

–18,7 %

Malta

–19 %

–19 %

Nizozemska

–36 %

–48 %

Avstrija

–36 %

–48 %

Poljska

–7 %

–17,7 %

Portugalska

–17 %

–28,7 %

Romunija

–2 %

–12,7 %

Slovenija

–15 %

–27 %

Slovaška

–12 %

–22,7 %

Finska

–39 %

–50 %

Švedska

–40 %

–50 %

Top