EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 23.9.2020
COM(2020) 614 final
2016/0132(COD)
Spremenjeni predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo biometričnih podatkov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o upravljanju azila in migracij] in Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o preselitvi] za ugotavljanje istovetnosti nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva ter o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi uredb (EU) 2018/1240 in (EU) 2019/818
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Ozadje in razlogi za predlog
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je julija 2019 v svojih političnih usmeritvah napovedala nov pakt o migracijah in azilu, ki naj bi temeljil na celovitem pristopu k zunanjim mejam, azilnemu sistemu in sistemu vračanja, schengenskemu območju prostega gibanja, zunanji razsežnosti migracij, zakonitim migracijam in vključevanju. Cilj tega novega pakta je spodbuditi medsebojno zaupanje med državami članicami.
Sporočilo o novem paktu o migracijah in azilu, ki je bilo predloženo skupaj s svežnjem zakonodajnih predlogov, vključno s tem predlogom o spremembi predloga iz leta 2016 za prenovitev uredbe Eurodac, predstavlja nov začetek na področju migracij. Novi pakt se na podlagi krovnih načel solidarnosti in pravične delitve odgovornosti zavzema za integrirano oblikovanje politik in združuje politike na področjih azila, migracij, vračanja, varovanja zunanjih meja in odnosov s ključnimi tretjimi državami.
Države članice ne bi smele biti prepuščene temu, da se same spopadajo z izzivi upravljanja migracij, vključno z izzivi v zvezi z nezakonitimi prihodi in vračanjem, temveč bi morala te izzive reševati EU kot celota. Potreben je evropski okvir, da bi lahko upravljali soodvisnost med politikami in odločitvami držav članic. Ta okvir mora upoštevati nenehno spreminjajoče se razmere na področju migracij, zaradi česar se je povečala zapletenost in okrepila potreba po usklajevanju. Čeprav se je število nezakonitih prihodov v Unijo od leta 2015 zmanjšalo za 92 %, še vedno obstajajo številni strukturni izzivi, zaradi katerih so azilni sistemi držav članic ter njihovi sistemi za sprejem in vračanje pod pritiskom.
Kljub temu, da se je število nezakonitih prihodov sčasoma zmanjšalo, se je delež prispelih migrantov iz držav, za katere je stopnja ugodno rešenih prošenj za azil nižja od 25 %, povečal s 14 % leta 2015 na 57 % leta 2018. Poleg tega se povečuje delež zapletenih primerov, saj so državljane tretjih držav, ki so prihajali v letih 2015 in 2016 in so očitno potrebovali mednarodno zaščito, delno nadomestili prihodi oseb z različnimi stopnjami ugodno rešenih prošenj za azil. Prav tako se je število prošenj za mednarodno zaščito kljub zmanjšanju števila nezakonitih prihodov po vsej EU od leta 2015 še naprej povečevalo in doseglo štirikratnik števila prihodov. Ti trendi kažejo na vztrajna nadaljnja gibanja iz držav z zunanjimi mejami v druge države članice in dejstvo, da posamezniki vložijo po več prošenj za mednarodno zaščito znotraj EU. Zaradi narave prihodov po operacijah iskanja in reševanja je potreben specifičen odziv v okviru splošnega sistema upravljanja migracij, ki bi priznal, da se države članice, ki morajo obravnavati prihode po operacijah iskanja in reševanja, srečujejo s specifičnimi izzivi.
Z vse večjim deležem prosilcev za azil, za katere ni verjetno, da bodo prejeli mednarodno zaščito v EU, se povečuje breme obravnave ne le prošenj za azil, temveč tudi vračanja migrantov brez urejenega statusa, katerih prošnje so bile zavrnjene kot nedopustne ali iz drugih razlogov. Zaradi vračanja migrantov brez urejenega statusa, ki sploh niso zaprosili za mednarodno zaščito, se to breme še povečuje. Dobra povezava med azilnim postopkom in postopkom vračanja je zato pomembnejša kot kdaj prej. Enako pomembno pa si je prizadevati tudi za bolj evropski sistem vračanja. Migrante brez urejenega statusa, ki ne nameravajo zaprositi za mednarodno zaščito, bi bilo treba nemudoma usmeriti v postopek vračanja in ne bi se smeli samodejno znajti v azilnem postopku.
Prav tako pritisk na azilne sisteme držav članic še naprej močno obremenjuje države članice prvega prihoda in zaradi nedovoljenih gibanj tudi azilne sisteme drugih držav članic. Sedanji sistem ne zadostuje za obravnavanje teh razmer. Trenutno pravzaprav ni učinkovitega solidarnostnega mehanizma.
Novi pakt temelji na predlogih Komisije iz leta 2016 za reformo skupnega evropskega azilnega sistema in na predlogu za prenovitev direktive o vračanju iz leta 2018, dodaja pa tudi nove elemente za zagotovitev ravnotežja, potrebnega za skupni okvir, ki združuje vse vidike azilne in migracijske politike. Predlog o spremembi predloga iz leta 2016 za prenovitev uredbe Eurodac vzpostavlja jasno in dosledno povezavo med posamezniki in postopki, ki se zanje uporabljajo, da bi se bolje podprla nadzor nezakonitih migracij in odkrivanje nedovoljenih gibanj. Ta predlog podpira tudi izvajanje novega solidarnostnega mehanizma in vsebuje posledične spremembe, ki bodo omogočile, da Eurodac deluje znotraj okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU.
Komisija skupaj s tem predlogom predstavlja predlog nove uredbe o upravljanju azila in migracij, ki vzpostavlja skupni okvir za upravljanje azila in migracij na ravni EU kot del celovitega pristopa.
Poleg tega predlog o spremembi predloga uredbe o azilnem postopku iz leta 2016 in predlog uredbe o uvedbi preverjanja zagotavljata dobro povezavo med vsemi fazami migracijskega postopka, od novega postopka pred vstopom (t. i. preverjanje) do postopka vračanja državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, ki nimajo pravice do zadrževanja v Uniji. Preverjanje bi zajemalo preverjanje identitete ter zdravstveni pregled in varnostno preverjanje ob prihodu, da bi bila zadevna oseba hitro napotena v ustrezni postopek, tj. vrnitev, zavrnitev vstopa ali obravnava prošnje za mednarodno zaščito.
•Cilji predloga
S predlogom Komisije iz leta 2016 se je že razširilo področje uporabe Eurodaca (dodane so bile nove kategorije oseb, katerih podatke bi bilo treba hraniti), omogočena je bila uporaba tega sistema za identifikacijo migrantov brez urejenega statusa, znižana je bila starost za odvzem prstnih odtisov, omogočeno je bilo zbiranje informacij o identiteti skupaj z biometričnimi podatki ter podaljšano obdobje hrambe podatkov.
Ta predlog, ki spreminja predlog iz leta 2016, temelji na začasnem dogovoru med sozakonodajalcema in dogovorjene spremembe dopolnjuje, da bi se Eurodac preoblikoval v skupno evropsko podatkovno zbirko, ki bi podpirala politike EU na področju azila, preselitve in nezakonitih migracij. Zato bi moral podpirati uporabo različnih ukrepov in pravil iz predloga za novo uredbo o upravljanju azila in migracij (npr. premestitev, prenos odgovornosti) ter zagotoviti skladnost s predlogom za uredbo o preverjanju. Predlog bi poleg tega omogočil zbiranje natančnejših in popolnejših podatkov, ki bi bili upoštevani pri oblikovanju politik, pri čemer bi štetje ne le prošenj, ampak tudi posameznih prosilcev, prispevalo k boljšemu nadzoru nad nezakonitimi migracijami in odkrivanju nedovoljenih gibanj. Namen predloga je tudi podpreti opredelitev primernih političnih rešitev na tem področju, saj omogoča pripravo statistike z združevanjem podatkov iz več podatkovnih zbirk. Prav tako je eden od ciljev predloga, da se nacionalnim organom, ki obravnavajo prosilce za azil, katerih prošnja je že bila zavrnjena v drugi državi članici, zagotovi dodatna podpora v obliki označevanja zavrnjenih prošenj. Poleg tega je Eurodac vključen v področje uporabe uredb o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU, zlasti Uredbe (EU) 2019/818. Ob sprejetju uredb o interoperabilnosti ni bilo mogoče uvesti sprememb, ki izhajajo iz okvira za interoperabilnost in se nanašajo na dostop do podatkov iz Eurodaca, saj podatkovna zbirka Eurodaca trenutno ne vsebuje alfanumeričnih podatkov o identiteti. Zato ta predlog vključuje vrsto sprememb, katerih namen je zagotoviti pravilno delovanje Eurodaca v novem okviru za interoperabilnost, in z istim ciljem predlaga nadaljnje potrebne spremembe dveh drugih pravnih instrumentov, in sicer uredb VIS in ETIAS.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Ta predlog je v celoti skladen s sporočilom o novem paktu o migracijah in azilu ter časovnim načrtom pobud, ki ga spremljajo, vključno s predlogom uredbe o upravljanju azila in migracij, predlogom uredbe o preverjanju in spremenjenim predlogom uredbe o azilnem postopku.
Predlog določa roke za pridobitev in posredovanje biometričnih podatkov prosilcev za mednarodno zaščito. Trenutek, ko začnejo teči ti roki, je bil določen ob upoštevanju faz pred vstopom, ki so določene v predlogu uredbe o preverjanju. Kar zadeva predlog uredbe o upravljanju azila in migracij, ta predlog zagotavlja, da so na voljo vse potrebne informacije za morebitno premestitev ali za predajo na podlagi mehanizma za določitev države članice, ki je odgovorna za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito. S tem predlogom se zagotavlja tudi skladnost s predlagano posebno ureditvijo iz uredbe o upravljanju azila in migracij glede obravnavanja oseb, ki se izkrcajo po operaciji iskanja in reševanja.
V povezavi s predlogom za prenovitev direktive o vračanju se s tem predlogom v Eurodac dodajajo potrebne informacije, da se olajša vračanje oseb, katerih prošnja za mednarodno zaščito je bila zavrnjena.
Uredbi (EU) 2019/817 in (EU) 2019/818 o interoperabilnosti izrecno vključujeta Eurodac med podatkovne zbirke, ki medsebojno komunicirajo na podlagi interoperabilnosti. To je razvidno iz naslednjega: Eurodac je vključen v področje uporabe interoperabilnosti, kot je določeno v obeh uredbah o interoperabilnosti, v uvodnih izjavah je večkrat omenjeno, da je del platforme za interoperabilnost, v členih izvedbenega dela pa je navedeno, da je vanj mogoče vpogledati prek poizvedb v skupnem odložišču podatkov o identiteti za namene preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj. Konkretno člen 69 Uredbe (EU) 2019/817 določa, da bo Eurodac eden od štirih sistemov EU, katerih podatki bodo povezani v prehodnem obdobju za odkrivanje več identitet in pred začetkom delovanja detektorja več identitet (MID). Vendar je iz besedila obeh uredb o interoperabilnosti enako jasno razvidno, da se večina postopkov, ki sta jih vzpostavili, v zvezi z Eurodacom ne bo uporabljala pred datumom začetka uporabe prenovitve sedanje uredbe (EU) št. 603/2013 o Eurodacu. Za polno uporabo interoperabilnosti pa so potrebne tudi številne spremembe Uredbe (EU) 2019/818 in same uredbe Eurodac. Teh sprememb, ki se nanašajo zlasti na dostop do podatkov iz Eurodaca, ob sprejetju uredb o interoperabilnosti še ni bilo mogoče uvesti, saj podatkovna zbirka Eurodaca v svoji sedanji obliki ne vsebuje alfanumeričnih podatkov o identiteti. Spremembe Eurodaca, uvedene s tem predlogom, zlasti vse kategorije osebnih podatkov, ki se bodo v tem kontekstu beležile, so potrebne za smiselno in polno delovanje Eurodaca v platformi za interoperabilnost.
Skladnost je nazadnje zagotovljena tudi z začasnimi političnimi dogovori, ki so že bili doseženi v zvezi z uredbo o pogojih za azil, direktivo o pogojih za sprejem, uredbo o okviru EU za preselitev in uredbo o Agenciji EU za azil, saj elementi predloga za prenovitev uredbe Eurodac iz leta 2016, ki se nanašajo na te predloge, s tem spremenjenim predlogom niso bili spremenjeni.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Ta predlog je tesno povezan z drugimi politikami Unije in jih dopolnjuje, in sicer so to:
(a)interoperabilnost, ker mora ta predlog zagotoviti delovanje Eurodaca v okviru za interoperabilnost informacijskih sistemov EU;
(b)varstvo podatkov, ker mora ta predlog zagotoviti varstvo temeljne pravice do spoštovanja zasebnega življenja posameznikov, katerih osebni podatki se obdelujejo v Eurodacu;
(c)varnost, ker ta predlog upošteva fazo pred vstopom iz predloga uredbe o preverjanju, ki določa varnostno preverjanje.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Ta predlog uporablja člen 78(2)(d) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) kot pravno podlago za uvedbo obvezne pridobitve biometričnih podatkov v okviru postopka mednarodne zaščite. Poleg tega uporablja člen 78(2)(e) kot pravno podlago v zvezi z merili in mehanizmi za določitev države članice, ki je odgovorna za obravnavanje prošnje za azil ali za subsidiarno zaščito. Kot pravno podlago za določbe v zvezi s preselitvijo uporablja tudi člen 78(2)(g). Poleg tega uporablja člen 79(2)(c) kot pravno podlago glede elementov za identifikacijo državljana tretje države ali osebe brez državljanstva v kontekstu nezakonitega priseljevanja in nedovoljenega prebivanja, vključno z odstranitvijo in repatriacijo oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, člen 87(2)(a) kot pravno podlago glede elementov v zvezi z zbiranjem, hrambo, obdelavo, analizo in izmenjavo ustreznih informacij za namene kazenskega pregona ter člen 88(2)(a) kot pravno podlago za področje dejavnosti Europola in njegove naloge, vključno z zbiranjem, hrambo, obdelavo, analizo in izmenjavo podatkov.
•Načelo neobveznega sodelovanja
Uredba (EU) št. 603/2013 je za Irsko zavezujoča, potem ko je država predložila uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi navedene uredbe na podlagi navedenega protokola.
V skladu s Protokolom št. 21 o stališču Irske se lahko ta država članica odloči sodelovati pri sprejetju tega predloga. To možnost ima tudi po sprejetju predloga.
V skladu s Protokolom o stališču Danske, priloženim PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejemanju ukrepov Sveta na podlagi naslova V PDEU (razen, če gre za „ukrepe, ki določajo tretje države, katerih državljani morajo imeti ob prehodu zunanjih meja držav članic vizum, ali za ukrepe glede enotne oblike vizumov“). Tako Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe in je ta zato ne zavezuje niti je ni dolžna uporabljati. Toda glede na to, da Danska na podlagi mednarodnega sporazuma, ki ga je sklenila z Evropsko skupnostjo leta 2006, uporablja sedanjo uredbo Eurodac, v skladu s členom 3 navedenega sporazuma Komisijo obvesti o svoji odločitvi, ali bo izvajala vsebino spremenjene uredbe ali ne.
•Posledice predloga za Dansko in države, pridružene (nekdanjemu) dublinskemu sistemu, ki niso članice EU
Vzporedno s pridružitvijo več držav, ki niso članice EU, schengenskemu pravnemu redu je Skupnost sklenila več sporazumov, s katerimi se te države pridružujejo tudi (nekdanjemu) pravnemu redu Dublin/Eurodac:
–sporazum o pridružitvi Islandije in Norveške, sklenjen leta 2001,
–sporazum o pridružitvi Švice, sklenjen 28. februarja 2008,
–protokol o pridružitvi Lihtenštajna, podpisan 18. junija 2011.
Da bi se vzpostavile pravice in obveznosti med Dansko, ki se je, kakor je zgoraj obrazloženo, z mednarodnim sporazumom pridružila (nekdanjemu) pravnemu redu Dublin/Eurodac, in zgoraj navedenimi pridruženimi državami, sta bila med Skupnostjo in pridruženimi državami sklenjena dva druga pravna akta.
V skladu s tremi zgoraj navedenimi sporazumi pridružene države brez izjem sprejmejo (nekdanji) pravni red Dublin/Eurodac in njegove spremembe. Ne sodelujejo pri sprejemanju aktov, ki spreminjajo ali nadgrajujejo (nekdanji) dublinski pravni red (torej vključno s tem predlogom), vendar morajo Komisijo v določenem roku obvestiti o svoji odločitvi glede tega, ali bodo sprejele vsebino navedenega akta, ko ga odobrita Svet in Evropski parlament. Če Norveška, Islandija, Švica ali Lihtenštajn ne sprejmejo akta, ki spreminja ali nadgrajuje (nekdanji) pravni red Dublin/Eurodac, se uporabi „giljotinska klavzula“ in zadevni sporazumi bodo prenehali veljati, razen če skupni/mešani odbor, ustanovljen s sporazumi, soglasno odloči drugače.
Področje uporabe zgoraj omenjenih pridružitvenih sporazumov z Islandijo, Norveško, Švico in Lihtenštajnom ter vzporednega sporazuma z Dansko ne zajema dostopa do podatkov iz Eurodaca za namene kazenskega pregona. Zato so trenutno v postopku ratifikacije dopolnilni sporazumi s temi pridruženimi državami.
•Subsidiarnost
V sedanjem predlogu je določeno, da se lahko primerjava podatkov o prstnih odtisih z uporabo Eurodaca opravi le, če nacionalne podatkovne zbirke prstnih odtisov in podatkovne zbirke za avtomatsko identifikacijo prstnih odtisov drugih držav članic na podlagi Sklepa Sveta 2008/615/PNZ (Prümska pogodba) ne ponudijo zadetka. To pravilo pomeni, da katera koli država članica, ki ni uveljavila zgoraj navedenega sklepa Sveta in ne more opraviti preverjanja v skladu s prümskimi merili, prav tako ne sme opraviti preverjanja z uporabo Eurodaca za namene kazenskega pregona. Tako tudi katera koli pridružena država, ki ni uveljavila Prümske pogodbe ali ne sodeluje pri njenem izvajanju, ne more opraviti takšnega preverjanja z uporabo Eurodaca.
Predlagana pobuda pomeni nadaljnji razvoj uredbe o upravljanju azila in migracij ter migracijske politike EU. Z njo naj bi se zagotovilo, da se skupna pravila o odvzemu prstnih odtisov in pridobitvi podatkov o podobi obraza državljanov tretjih držav za namene Eurodaca uporabljajo na enak način v vseh državah članicah. Vzpostavlja instrument, ki Evropski uniji zagotavlja informacije o številu državljanov tretjih držav, ki v EU vstopijo nezakonito ali po operacijah iskanja in reševanja ter zaprosijo za mednarodno zaščito. Te informacije so nepogrešljive za trajnosten in na dokazih temelječ razvoj migracijske in vizumske politike.
Prav tako bo ta predlog državam članicam pomagal identificirati nezakonito prebivajoče državljane tretjih držav in tiste, ki so prek zunanjih meja nezakonito vstopili na območje Evropske unije, da bi se lahko te informacije uporabile za pomoč državi članici pri ponovnem dokumentiranju državljana tretje države za namene vračanja.
Zaradi nadnacionalne narave težav, povezanih z azilom in zaščito beguncev, je primerno, da EU v okviru skupnega evropskega azilnega sistema (CEAS) predlaga rešitve za zgoraj opisane težave v zvezi z uredbo Eurodac.
Potrebna je tudi sprememba uredbe Eurodac, s katero bi se vključil njen dodaten namen, in sicer nadzor nezakonitih migracij in nedovoljenih gibanj migrantov brez urejenega statusa znotraj EU, ter v zvezi s tem sprememba, ki bi poleg štetja prošenj omogočila tudi štetje prosilcev. Tega cilja države članice ne morejo ustrezno doseči same. Podobno države članice same ne morejo učinkovito uporabiti razlogov za izključitev iz Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o preselitvi]. Poleg tega lahko spremembe, ki so potrebne za učinkovito izvajanje okvira za interoperabilnost, predlaga le Komisija in se lahko začnejo uporabljati le na ravni EU, ne pa s posameznim ukrepanjem držav članic.
•Sorazmernost
Člen 5 Pogodbe o Evropski uniji določa, da ukrepi Unije ne smejo presegati tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev Pogodbe. Izbrana oblika tega ukrepa EU mora omogočiti, da predlog doseže svoj cilj in se izvaja čim bolj učinkovito.
Predlog temelji na načelih privzete in vgrajene zasebnosti, v skladu s katerima morajo biti poslovni procesi Eurodaca že od začetka zasnovani tako, da upoštevajo načela varstva podatkov, in je sorazmeren v smislu pravice do varstva osebnih podatkov, saj ne zahteva zbiranja in shranjevanja več podatkov za daljše obdobje, kot je nujno potrebno za delovanje sistema in doseganje njegovih ciljev. Poleg tega bodo predvideni in izvedeni vsi zaščitni ukrepi in mehanizmi, ki so potrebni za učinkovito varstvo temeljnih pravic državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, ki jih zajema področje uporabe uredbe Eurodac, zlasti varstvo njihovega zasebnega življenja in osebnih podatkov.
Za delovanje sistema ne bodo potrebni nobeni nadaljnji postopki ali usklajevanje na ravni EU. Predvideni ukrep je sorazmeren, saj ne presega tistega, kar je v smislu ukrepanja na ravni EU potrebno za dosego njegovih ciljev.
•Izbira instrumenta in zakonodajna tehnika
Ta predlog spreminja predlog iz leta 2016 za prenovitev uredbe Eurodac. Čeprav Komisija podpira vse elemente začasnega dogovora sozakonodajalcev o predlogu za prenovitev uredbe Eurodac iz leta 2016, ta spremenjeni predlog iz navedenega začasnega dogovora vključuje le člene, za katere se predlagajo bistvene spremembe. Zato nekateri členi, o katerih sta se sozakonodajalca začasno dogovorila (npr. členi o osebah v postopku sprejema in o preseljenih osebah), niso vključeni. Posledično pri treh členih tega spremenjenega predloga (člen 9 o statistiki, člen 19 o označevanju in blokiranju podatkov ter člen 40a, ki uvaja spremembe Uredbe (EU) 2019/818) ni bilo mogoče vključiti nekaterih elementov začasnega dogovora (tj. delov, ki se nanašajo na osebe v postopku sprejema in preseljene osebe), saj navzkrižno sklicevanje na zadevne člene ni bilo mogoče. Poleg tega bodo potrebne nekatere dodatne tehnične prilagoditve drugih členov, o katerih je bil dosežen začasni dogovor, da se upoštevajo spremembe, uvedene s tem spremenjenim predlogom.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje
Ta predlog spreminja obstoječi predlog, zato naknadna ocena/preverjanje ustreznosti obstoječe zakonodaje ni na voljo. Vendar so dokazi na voljo prek drugih virov, ki opozarjajo na potrebo po teh spremembah. Tako je bilo v zvezi s podatki, zbranimi na področju azila, v razpravah z državami članicami (npr. v pripravljalnih telesih Sveta) od leta 2016 poudarjena vrsta elementov, ki vplivajo na učinkovitost odziva na ravni politik. V tem smislu so stališča, izražena med pogajanji o svežnju o skupnem evropskem azilnem sistemu iz leta 2016, razprave v različnih drugih forumih, bodisi na tehnični ali politični ravni, ter prispevki različnih držav članic k novemu paktu opozorili na pritisk, ki ga nedovoljena gibanja pomenijo za azilne sisteme držav članic. Opozorili so tudi na omejitve sedanje analize na tem področju, ki ne dajejo natančne slike o tem pojavu. To izvira iz dejstva, da se podatki, ki so na voljo za te namene, nanašajo na upravne postopke in ne na posameznike. Ker trenutno ni natančnih podatkov glede tega, koliko prosilcev (ki za vizum zaprosijo prvič) je v EU in koliko jih preide iz ene države članice v drugo, so vsi nadaljnji poskusi analize tega pojava (npr. razlogi za take selitve, profili, priljubljene ciljne države) zgolj ugibanja. Zato prizadevanja za opredelitev ustreznih odzivov politik za obvladovanje takih gibanj niso dovolj osredotočena in učinkovita.
Podobno je bilo v razpravah poudarjeno, da je treba okrepiti povezavo med azilom in vračanjem, med drugim tudi tako, da se ustreznim organom takoj dajo na voljo potrebne informacije.
•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi
Komisija se je pred predložitvijo novega pakta o migracijah in azilu med decembrom 2019 in julijem 2020 večkrat posvetovala z državami članicami, Evropskim parlamentom in zainteresiranimi stranmi, da bi zbrala njihova stališča o prihodnjem paktu o migracijah in azilu. Obenem so med romunskim, finskim in hrvaškim predsedovanjem potekale strateške in tehnične izmenjave o prihodnosti različnih vidikov migracijske politike, vključno z azilom, vračanjem ter odnosi s tretjimi državami na področju ponovnega sprejema in reintegracije. Ta posvetovanja in izmenjave so pokazali podporo svežemu pristopu k evropski azilni in migracijski politiki, da bi se čim prej odpravile pomanjkljivosti v skupnem evropskem azilnem sistemu, izboljšala učinkovitost sistema vračanja, okrepila strukturiranost in učinkovitost odnosov EU s tretjimi državami na področju ponovnega sprejema ter spodbujala trajnostna reintegracija migrantov, ki se vrnejo.
Med finskim predsedovanjem je bila v različnih forumih Sveta organizirana vrsta delavnic in razprav, vključno s konferenco v Tampereju 2.0, ki je potekala 24. in 25. oktobra 2019 v Helsinkih, ter salzburškim forumom na Dunaju 6. in 7. novembra 2019, kjer so države članice pozdravile namero Evropske komisije glede ponovne obravnave dublinske reforme, da bi našla nove oblike solidarnosti, h katerim bi bile dolžne prispevati vse države članice. Države članice so poudarile, da bi morali solidarnostne ukrepe spremljati ukrepi glede odgovornosti. Poleg tega so poudarile, da se je nujno treba boriti proti nedovoljenim gibanjem znotraj EU in izvajati vračanje oseb, ki ne potrebujejo mednarodne zaščite.
Komisarka Johansson in službe Komisije so organizirale več ciljno usmerjenih posvetovanj z organizacijami civilne družbe, predstavniki pobude za otroke v migracijah in ustreznimi lokalnimi nevladnimi organizacijami v državah članicah. V tem posvetovalnem postopku so bila posebna priporočila osredotočena na skupni pristop k specifičnim standardom za otroke v skladu s sporočilom iz leta 2017 o otrocih v migracijah. V okviru posvetovalnega foruma, ki ga je ustanovil urad EASO, je bilo opravljeno posvetovanje s civilno družbo tudi o temah, kot so začetni koraki azilnega postopka (2019).
Komisija je v zvezi z vprašanjem, kako zagotoviti nov začetek in trenutne migracijske izzive obravnavati v skladu s standardi na področju človekovih pravic, upoštevala številna priporočila nacionalnih in lokalnih organov, nevladnih in mednarodnih organizacij, kot sta UNHCR in IOM, pa tudi možganskih trustov in akademskih krogov. Po njihovem mnenju bi bilo treba v okviru svežega pristopa k reformi revidirati nekatera pravila za določitev odgovornosti in zagotoviti mehanizem obvezne solidarnosti, ki bi zajemal tudi osebe, izkrcane po operaciji iskanja in reševanja. Nevladne organizacije se zavzemajo tudi za skupno razumevanje odgovornosti med državami članicami in so pozvale, naj revidirana dublinska pravila vključujejo trajnejši mehanizem za premestitev. Center za migracijsko politiko je na primer v okviru projekta MEDAM priporočil vključitev pregleda migracijske politike, s katerim bi se spremljal napredek na področju azila in migracij na ravni EU.
Komisija je upoštevala tudi prispevke in študije Evropske migracijske mreže, ki so bili pripravljeni na njeno pobudo ter so v zadnjih letih privedli do več specializiranih študij in ad hoc poizvedb.
•Oblikovanje politik na podlagi dokazov
Komisija daje prednost na dokazih temelječemu oblikovanju politik in se sklicuje na ločeni dokument (XXX), v katerem so podrobno opisani podatki in elementi za podporo predlaganega pristopa k različnim izzivom, ki so bili od leta 2016 opredeljeni za dokončanje reforme skupnega evropskega azilnega sistema.
Z vidika Eurodaca se ti izzivi nanašajo predvsem na trenutno omejene možnosti za analizo nedovoljenih gibanj zaradi omejitev v zvezi z razpoložljivimi podatki (podatki se nanašajo na prošnje namesto na posameznike), na potrebo po upoštevanju novih pravil, uvedenih s predlogom uredbe o upravljanju azila in migracij, ter na potrebo po vključitvi sprememb v uredbo Eurodac, ki bi omogočile delovanje Eurodaca v okviru za interoperabilnost.
•Temeljne pravice
Pojasnila o temeljnih pravicah iz predloga za prenovitev uredbe iz leta 2016 še naprej veljajo.
Kar zadeva nove elemente, ki jih uvaja spremenjeni predlog, se zaradi povezovanja vseh podatkovnih nizov, ki pripadajo eni osebi, v eno zaporedje, da se poleg štetja prošenj omogoči tudi štetje prosilcev, ne bo spremenil načina zbiranja in obdelave biometričnih podatkov. Nobena nova datoteka ne bo ustvarjena. Države članice bodo ohranile lastništvo nad posredovanim podatkovnim nizom, uporabljali pa se bodo vsi zaščitni ukrepi ter vsa pravila o hrambi in varnosti podatkov, ki so bila določena v prvotnem predlogu iz leta 2016. Poleg tega bi bili predvideni tudi ustrezni zaščitni ukrepi v zvezi s postopkom povezovanja, saj bi bili podatkovni nizi povezani v zaporedje le, če bi države članice potrdile zadetek (po potrebi s preverjanjem s strani strokovnjaka za prstne odtise). Kar zadeva novo kategorijo oseb, izkrcanih po operacijah iskanja in reševanja, so te osebe že evidentirane v Eurodacu kot osebe, prijete v povezavi z nezakonitim prehodom zunanje meje. Nova ločena kategorija bi zagotovila natančnejšo sliko migracijskih tokov in olajšala uporabo ustreznih določb uredbe o upravljanju azila in migracij. Takšna pravila bi na koncu koristila osebam, ki so bile po operacijah iskanja in reševanja prepeljane na kopno, saj bi omogočila ustreznejši prikaz njihovega statusa, ker ne bi bile evidentirane kot osebe, ki so nezakonito prečkale mejo. Zbirali bi se isti podatki kot za druge kategorije in pri tem bi se uporabljala enaka pravila in zaščitni ukrepi za posredovanje, obdelavo in shranjevanje.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Ta predlog vključuje tehnično spremembo centralnega sistema, ki je del Eurodaca, da se omogoči primerjava vseh kategorij podatkov in shranjevanje vseh treh kategorij podatkov. Za dodatne funkcionalnosti, kot je shranjevanje biografskih podatkov ob podobi obraza, bo potrebnih več sprememb centralnega sistema.
Ocenjeni stroški v višini 29,872 milijona EUR vključujejo stroške za tehnično nadgradnjo ter povečano podatkovno shrambo in prepustnost centralnega sistema. Prav tako so v stroške vključeni storitve na področju informacijske tehnologije ter programska in strojna oprema, pa tudi nadgradnja in prilagoditev, da se omogoči iskanje vseh kategorij podatkov za namene azila in nezakonitih migracij. Predlog vključuje tudi dodatne stroške za osebje, ki ga bo potrebovala eu-LISA.
Ti elementi so upoštevani v oceni finančnih posledic, priloženi temu predlogu. Upoštevani so tudi stroški v zvezi s spremembami, ki sta jih uvedla sozakonodajalca (uvedba dveh novih kategorij oseb, in sicer oseb, evidentiranih za namene izvedbe postopka sprejema, in oseb, preseljenih v skladu z nacionalnim programom za preselitev; hramba barvnih kopij osebnih dokumentov ali potnih listin in možnost, da organi kazenskega pregona iščejo v Eurodacu z uporabo alfanumeričnih podatkov), ter stroški študije o prepoznavanju obraza, predvidene v predlogu prenovitve iz leta 2016 (7 milijonov EUR).
Spremembe, povezane z interoperabilnostjo, ki jih uvaja ta spremenjeni predlog, so zajete v oceni finančnih posledic okvira za interoperabilnost (15 milijonov EUR).
5.DRUGI ELEMENTI
•Ureditve spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Besedilo predloga iz leta 2016, o katerem sta se sozakonodajalca začasno dogovorila, v členu 42 določa naslednje tri vrste obveznosti poročanja:
–eu-LISA enkrat letno Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov predloži poročilo o dejavnostih centralnega sistema (na podlagi informacij, ki jih zagotovijo države članice);
–Komisija sedem let po sprejetju prenovljene uredbe in nato vsaka štiri leta pripravi splošno oceno Eurodaca, pri čemer preveri dosežene rezultate glede na cilje in učinek na temeljne pravice (na podlagi informacij, ki jih zagotovijo eu-LISA, države članice in Europol);
–vsaka država članica in Europol vsaki dve leti pripravita poročilo o učinkovitosti primerjave biometričnih podatkov s podatki iz Eurodaca za namene kazenskega pregona. Ta poročila se pošljejo Komisiji do 30. junija naslednjega leta. Komisija navedena poročila vsaki dve leti vključi v letno poročilo o dostopu do podatkov iz Eurodaca za namene kazenskega pregona ter ga posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov. To poročilo se razlikuje od poročila iz prejšnje točke.
Letno poročilo, ki ga bo morala eu-LISA pripraviti o dejavnostih centralnega sistema, bo vključevalo informacije o upravljanju in delovanju Eurodaca glede na vnaprej določene količinske kazalnike (npr. skupno število podatkovnih nizov in število po kategorijah, število zadetkov, način, kako države članice upoštevajo roke za pošiljanje biometričnih podatkov v Eurodac, vključno z zamudami itd.).
Poročilo s splošno oceno Eurodaca, ki ga bo morala pripraviti Komisija, bo spremljalo dosežene rezultate glede na cilje, določene v uredbi, in ocenilo učinek na temeljne pravice, zlasti na varstvo podatkov in pravice do zasebnosti, vključno s tem, ali je dostop organov kazenskega pregona povzročil posredno diskriminacijo oseb, ki jih zajema uredba Eurodac.
Poročilo o učinkovitosti primerjave biometričnih podatkov s podatki iz Eurodaca, ki ga pripravita vsaka država članica in Europol, bo med drugim ocenilo točen namen primerjave, razloge za utemeljen sum ter število in vrsto primerov, ki so se zaključili z uspešno identifikacijo.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Ta spremenjeni predlog je treba preučiti v kontekstu medinstitucionalnih pogajanj o predlogu Komisije iz leta 2016 za prenovitev uredbe Eurodac in bi ga bilo treba obravnavati kot dopolnitev teh razprav. Navedena pogajanja so privedla do začasnega dogovora med sozakonodajalcema, ki ga Komisija podpira in o katerem meni, da bi znatno izboljšal delovanje Eurodaca.
Zaradi lažjega sklicevanja je besedilo iz tega predloga, o katerem sta se s pogajanji dogovorila sozakonodajalca, v primerjavi s predlogom Komisije iz leta 2016 označeno s krepkim tiskom. Nove ciljno usmerjene spremembe so označene s krepkim tiskom in podčrtane.
1.Štetje prosilcev poleg štetja prošenj
Nedavne razprave v različnih forumih (pripravljalna telesa Sveta, svetovalne skupine) in prispevki držav članic med posvetovanjem o novem paktu so jasno pokazali, da na ravni EU obstajajo vrzeli pri zbiranju in analizi informacij s področja azila in migracij. To je zlasti relevantno pri analizi nedovoljenih gibanj: trenutno ni mogoče vedeti, koliko prosilcev je v EU, ker se številke nanašajo na prošnje in je lahko ista oseba vložila več prošenj. Zaradi tega je treba Eurodac preoblikovati iz podatkovne zbirke, v kateri se štejejo prošnje, v podatkovno zbirko, v kateri se štejejo prosilci. To je mogoče doseči, če se vsi podatkovni nizi v Eurodacu, ki pripadajo eni osebi, ne glede na njihovo kategorijo povežejo v eno zaporedje, kar bi omogočilo štetje oseb. Poleg tega bi posebna določba agenciji eu-LISA omogočila pripravo statistike o številu prosilcev za azil in o številu prosilcev, ki prvič zaprosijo za azil, s čimer bi dobili natančno sliko o tem, koliko državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva zaprosi za azil v EU. Združevanje teh podatkov z drugimi vrstami podatkov, kot so podatki o predaji v skladu z uredbo o upravljanju azila in migracij, bo tvorilo ustrezno podlago za primeren odziv politike v zvezi z nedovoljenimi gibanji.
2.Medsistemska statistika
Nova določba, ki temelji na ustreznih določbah uredb o interoperabilnosti (člen 39), bo agenciji eu-LISA omogočila pripravo medsistemske statistike na podlagi podatkov iz Eurodaca, sistema vstopa/izstopa (SVI), sistema ETIAS in vizumskega informacijskega sistema (VIS). Eden od ciljev bi bil na primer ugotoviti, koliko državljanom tretjih držav je posamezna država članica ali tretja država izdala vizum za kratkoročno bivanje in so nato zakonito vstopili v EU (ter kje) ter zaprosili za mednarodno zaščito (in kje). Tako bi se zagotovile potrebne osnovne informacije za oceno takih pojavov in za ustrezen odziv politike. V skladu s to določbo bi poleg Komisije in držav članic tudi prihodnja Agencija Evropske unije za azil in Frontex dobila dostop do te statistike, saj obe agenciji v okviru svojih pristojnosti pripravljata dragocene analize na področju migracij in azila.
3.Uvedba nove kategorije za osebe, izkrcane po operaciji iskanja in reševanja
Novi predlog uredbe o upravljanju azila in migracij določa merilo za določitev odgovornosti za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, kadar je bila prošnja registrirana po tem, ko je bila zadevna oseba izkrcana po operaciji iskanja in reševanja (v skladu s sedanjimi pravili za te osebe velja merilo nezakonitega vstopa). S tem so v pravnem redu na področju azila bolje upoštevane obveznosti, ki izhajajo iz Mednarodne konvencije o iskanju in reševanju na morju. Čeprav so pravila o odgovornosti za obravnavanje prošenj za to novo kategorijo enaka pravilom za osebe, ki vstopijo nezakonito, je razlikovanje pomembno zaradi tega, ker se države članice izkrcanja soočajo s posebnimi izzivi, saj za osebe, ki se izkrcajo v okviru iskanja in reševanja, ne morejo uporabiti enakih orodij kot za osebe, ki nezakonito prečkajo zunanjo kopensko ali zračno mejo EU. Za osebe, ki se izkrcajo po operacijah iskanja in reševanja, namreč ni uradne mejne kontrole, kar pomeni, da je vstopne točke težje opredeliti, pa tudi, da državljani tretjih držav nimajo točk, prek katerih bi lahko uradno poskušali vstopiti. Zato bi morala za te osebe v Eurodacu obstajati ločena kategorija, namesto da bi jih evidentirali kot osebe, ki mejo prečkajo nezakonito (kot je trenutna praksa). Poleg tega bo to omogočilo natančnejšo sliko sestave migracijskih tokov v Evropsko unijo.
4.Zagotavljanje popolne skladnosti s predlogom uredbe o upravljanju azila in migracij
Poleg oblikovanja nove kategorije oseb, izkrcanih po operaciji iskanja in reševanja, ta spremenjeni predlog dodaja sklop določb, ki odražajo vse pomembne vidike v zvezi z odgovornostjo države članice (različna merila za določitev odgovornosti, prenos odgovornosti in prenehanje odgovornosti). Te določbe dopolnjujejo tiste, ki so bile že vključene v prvotni predlog iz leta 2016. Nazadnje, ta spremenjeni predlog vsebuje določbe o premestitvi upravičencev do mednarodne zaščite in s tem v celoti upošteva različne scenarije iz predloga uredbe o upravljanju azila in migracij.
5.Zagotavljanje skladnosti s preverjanjem
Za zagotovitev skladnosti s predlogom uredbe o preverjanju je bilo potrebnih nekaj sprememb. V tem smislu je bilo treba trenutek, od katerega začne teči rok za odvzem in posredovanje biometričnih podatkov prosilcev, prilagoditi različnim možnim scenarijem, predvidenim v predlogu navedene uredbe, da se zagotovi nemoten potek azilnega postopka.
6.Navedba zavrnjenih prošenj
Ustvarjeno bi bilo novo polje, v katerem bi države članice navedle, da je bila prošnja zavrnjena in da prosilec nima pravice ostati in da mu ni dovoljeno ostati v skladu z uredbo o azilnem postopku. To ne bi v ničemer spremenilo pravil, ki se uporabljajo, in pravic posameznika, bi pa okrepilo povezavo s postopki vračanja in zagotovilo dodatno podporo nacionalnim organom, ki obravnavajo prosilca za mednarodno zaščito, katerega prošnja je bila zavrnjena v drugi državi članici, saj bi jim to omogočilo, da uporabijo pravo vrsto postopka (npr. naknadna prošnja), s čimer bi se poenostavil celoten postopek.
7.Navedba, ali je bila odobrena pomoč pri prostovoljnem vračanju in reintegraciji
Ustvarjeno bi bilo novo polje, v katerem bi bilo navedeno, ali je bila pomoč pri prostovoljnem vračanju in reintegraciji že kdaj odobrena. S tem bi se izboljšale zmogljivosti držav članic za spremljanje na tem področju in preprečilo večkratno zaprošanje za pomoč za prostovoljno vračanje in reintegracijo.
8.Navedba, ali se na podlagi preverjanja zdi, da bi oseba lahko pomenila grožnjo za nacionalno varnost
Uvedeno bi bilo novo polje, v katerem bi se navedlo, ali se na podlagi preverjanja zdi, da bi oseba lahko pomenila grožnjo za nacionalno varnost. S tem bi se olajšalo izvajanje premestitve, saj bi bile v skladu s pravili iz uredbe o upravljanju azila in migracij take osebe izključene iz premestitve. Poleg tega bi s tem pospešila obravnava prošenj za mednarodno zaščito. V tem smislu bi se lahko za prosilce, za katere je bila v Eurodacu označena varnostna težava, ocena prošnje najprej osredotočila na to, ali je ta težava dovolj resna, da pomeni razlog za izključitev/zavrnitev.
9.Navedba, ali je bil vizum izdan
Uvedeno bi bilo novo polje, v katerem bi se navedla država članica, ki je prosilcu izdala vizum ali ga podaljšala ali v imenu katere je bil prosilcu izdan vizum, in številka vloge za izdajo vizuma. S tem bi se olajšala uporaba meril za določitev odgovornosti za tiste države članice ali pridružene države, ki jih Uredba VIS ne zavezuje, vendar izdaja vizuma kljub temu vpliva nanje.
10.Posledične spremembe interoperabilnosti in spremembe v zvezi z uredbo o interoperabilnosti ter uredbama ETIAS in VIS
Uvesti je treba sklop tehničnih posledičnih sprememb, ki izhajajo iz uredbe o interoperabilnosti (npr. opredelitev pojmov „podatki o identiteti“ in „skupno odložišče podatkov o identiteti“ ter sklici na ta dva pojma in pojasnila o tem, kako bodo shranjeni podatki razdeljeni med skupnim odložiščem podatkov o identiteti in centralnim sistemom). Potreba po uvedbi teh sprememb v uredbo Eurodac je bila izražena že ob predložitvi predlogov za obe uredbi o interoperabilnosti. Te spremembe bodo zagotovile ustrezno pravno podlago za delovanje Eurodaca v novem okviru za interoperabilnost. Prav tako je treba uvesti spremembe v uredbo o interoperabilnosti, da se vključijo različna relevantna sklicevanja na Eurodac. Poleg navedenega je treba uvesti tudi niz posledičnih sprememb, ki izhajajo iz uredbe ETIAS in uredbe VIS ter urejajo dostop nacionalnih enot ETIAS oziroma organov, pristojnih za izdajo vizumov, do Eurodaca, saj je vprašanje pravic dostopa do različnih podatkovnih zbirk še naprej vidik, ki ga je treba obravnavati v zakonodajnem aktu, ki ureja zadevne podatkovne zbirke.
2016/0132 (COD)
Spremenjeni predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo biometričnih podatkov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o upravljanju azila in migracij] in Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o preselitvi] za ugotavljanje istovetnosti nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva ter o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi uredb (EU) 2018/1240 in (EU) 2019/818
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 78(2)(d), (e) in (g), člena 79(2)(c), člena 87(2)(c) in člena 88(2)(a) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)za uvodno izjavo 4 se vstavijo naslednje uvodne izjave:
„(4a) Poleg tega je treba za učinkovito uporabo Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o upravljanju azila in migracij] ter v skladu z njenimi pravili v sistemu Eurodac jasno označiti, da je prišlo do prenosa odgovornosti med državami članicami, med drugim tudi, kadar gre za premestitev. Da bi se poleg tega natančno odražale obveznosti držav članic, da izvajajo operacije iskanja in reševanja, ter da bi se tem državam članicam pomagalo pri posebnih izzivih, s katerimi se soočajo, ker za osebe, izkrcane po takih operacijah, ne morejo uporabiti enakih orodij kot za osebe, ki so nezakonito prešle kopensko ali zračno mejo, je treba državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, izkrcane po operacijah iskanja in reševanja, v sistemu Eurodac evidentirati kot ločeno kategorijo,
(4b) Poleg tega je treba za namene uporabe Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o upravljanju azila in migracij] označiti, kadar iz varnostnega preverjanja v okviru preverjanja izhaja, da bi oseba lahko pomenila grožnjo za notranjo varnost.“;
(2)za uvodno izjavo 5 se vstavijo naslednje uvodne izjave:
„(5a) Uvesti je treba tudi določbe za zagotovitev delovanja navedenega sistema v okviru za interoperabilnost, ki je bil vzpostavljen z uredbama (EU) 2019/817 in 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta.
(5b) Prav tako je treba uvesti določbe, ki bi urejale dostop nacionalnih enot Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) in organov, pristojnih za izdajo vizumov, do sistema Eurodac v skladu z Uredbo (EU) 2018/1240 in Uredbo (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta.
(5c) Podobno je treba za upravljanje nezakonitih migracij agenciji eu-LISA omogočiti, da na podlagi podatkov iz sistema Eurodac, vizumskega informacijskega sistema, sistema ETIAS in sistema vstopa/izstopa pripravi medsistemsko statistiko. Za opredelitev vsebine te medsistemske statistike bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije.“;
(3)uvodna izjava 6 se nadomesti z naslednjim:
„(6) Zaradi vsega navedenega je treba vzpostaviti sistem, imenovan Eurodac, ki je sestavljen iz centralnega sistema in skupnega odložišča podatkov o identiteti, vzpostavljenega na podlagi Uredbe (EU) 2019/818, v katerem bo delovala računalniško podprta osrednja zbirka biometričnih podatkov o prstnih odtisih in podobi obraza, ter iz elektronskih naprav za posredovanje podatkov med njima [centralnim sistemom in skupnim odložiščem podatkov o identiteti] in državami članicami (v nadaljnjem besedilu: komunikacijska infrastruktura).“;
(4)za uvodno izjavo 11 se vstavi naslednja uvodna izjava:
„(11a) Zaradi tega je treba v sistemu Eurodac tudi jasno označiti, da je bila prošnja za mednarodno zaščito zavrnjena, če državljan tretje države ali oseba brez državljanstva nima pravice ostati in mu ni dovoljeno ostati v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX [uredba o azilnem postopku].“;
(5)uvodna izjava 14 se nadomesti z naslednjim:
„(14) Da bi poleg tega sistem Eurodac učinkovito pomagal pri nadzoru nezakonitih migracij in odkrivanju sekundarnih gibanj znotraj EU, je treba omogočiti, da se v sistemu poleg prošenj štejejo tudi prosilci, in sicer tako, da se vsi nizi podatkov, ki ustrezajo eni osebi, ne glede na njihovo kategorijo povežejo v eno zaporedje.“;
(6)za uvodno izjavo 24 se vstavi naslednja uvodna izjava:
„(24a) Za namene te uredbe je treba opozoriti, da bi bilo treba za osebo šteti, da nezakonito prebiva na ozemlju države članice premestitve, če po premestitvi ne zaprosi za mednarodno zaščito ali kako drugače ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop iz člena 6 Uredbe (EU) 2016/399 ali drugih pogojev za vstop, bivanje ali stalno prebivališče v državi članici premestitve.“;
(7)za uvodno izjavo 60 se vstavi naslednja uvodna izjava:
„(60a) Ta uredba ne bi smela posegati v uporabo Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta.“;
(8)uvodna izjava 63 se črta –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
(9) Člen 1 se nadomesti z naslednjim:
Člen 1
Namen sistema Eurodac
1. S to uredbo se vzpostavi sistem pod imenom Eurodac, katerega namen je:
(a)pomoč pri določanju države članice, ki je v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [uredba o upravljanju azila in migracij] odgovorna za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži registrira državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in tudi sicer omogočanje lažje uporabe Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o upravljanju azila in migracij] pod pogoji iz te uredbe;
(b)pomoč pri uporabi Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o preselitvi] pod pogoji iz te uredbe;
(c)pomoč pri nadzoru nad nezakonitim priseljevanjem v Unijo in odkrivanju sekundarnihm gibanjem znotraj Unije ter ugotavljanju istovetnosti nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva za določitev ustreznih ukrepov, ki jih morajo sprejeti države članice, vključno z odstranitvijo in vračanjem oseb, ki prebivajo brez dovoljenja;
(d)določitev pogojev, pod katerimi lahko imenovani organi držav članic in Evropski policijski urad (Europol) zahtevajo primerjavo biometričnih in alfanumeričnih podatkov o prstnih odtisih in podobi obraza s tistimi iz centralnega sistema za namene kazenskega pregona zaradi preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj;
(e)pomoč pri pravilnem ugotavljanju istovetnosti oseb, evidentiranih v sistemu Eurodac, pod pogoji in za namene ciljev iz člena 20 Uredbe (EU) 2019/818, s shranjevanjem podatkov o identiteti, podatkov iz potnih listin in biometričnih podatkov v skupno odložišče podatkov o identiteti (CIR), vzpostavljeno z navedeno uredbo;
(f)podpora ciljem Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2018/1240;
(g)podpora ciljem vizumskega informacijskega sistema (VIS) iz Uredbe (ES) št. 767/2008.
2. Brez poseganja v obdelavo podatkov, ki jih država članica izvora nameni za sistem Eurodac in ki so vsebovani v njenih podatkovnih zbirkah, vzpostavljenih v skladu z njenim nacionalnim pravom, se smejo v okviru sistema Eurodac biometrični podatki o prstnih odtisih in drugi osebni podatki obdelovati zgolj za namene, določene v tej uredbi, in Uredbi (EU) XXX/XXX [uredba o upravljanju azila in migracij] ter Uredbi (EU) XXX/XXX [uredba o preselitvi] [členu 34(1) Uredbe (EU) št. 604/2013].“;
(10) člen 3 se spremeni:
(a) v točki (b) odstavka 1 se doda točka (iv):
„(iv) v zvezi z osebo iz člena 14a(1) državo članico, ki posreduje osebne podatke centralnemu sistemu in skupnemu odložišču podatkov o identiteti ter prejema rezultate primerjave;“;
(b) v odstavku 1 se dodajo točke (p), (q) in (r):
„(p)‚CIR‘ pomeni skupno odložišče podatkov o identiteti, kot je opredeljeno v členu 17 Uredbe (EU) 2019/818;
(q)‚podatki o identiteti‘ pomenijo podatke iz člena 12(c) do (f) in (h), člena 13(2)(c) do (f) in (h), člena 14(2)(c) do (f) in (h) ter člena 14a(c) do (f) in (h);
(r) ‚podatkovni niz‘ pomeni niz informacij, zapisanih v sistemu Eurodac na podlagi členov 12, 13, 14 ali 14a, ki ustreza enemu nizu prstnih odtisov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ter sestoji iz biometričnih podatkov, alfanumeričnh podatkov in skenirane barvne kopije osebnega dokumenta ali potne listine, če je kateri od njiju na voljo.“;
(11) člen 4 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 4
Arhitektura sistema in osnovna načela
1. Sistem Eurodac je sestavljen iz:
(a)centralnega sistema, ki ga sestavljata:
(i)centralna enota,
(ii)načrt in sistem neprekinjenega delovanja;
(b)komunikacijske infrastrukture med centralnim sistemom in državami članicami, ki zagotavlja varen in šifriran komunikacijski kanal za podatke sistema Eurodac (v nadaljnjem besedilu: komunikacijska infrastruktura);
(c)skupnega odložišča podatkov o identiteti (CIR) iz člena 17(2) Uredbe (EU) 2019/818;
(d)varne komunikacijske infrastrukture med centralnim sistemom ter centralnimi infrastrukturami evropskega iskalnega portala, skupne storitve za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov, CIR in detektorja več identitet, ki so bili vzpostavljeni z Uredbo 2019/818.
2. CIR vsebuje podatke iz točk (a) do (f), (h) in (i) člena 12, točk (a) do (f), (h) in (i) člena 13(2), točk (a) do (f), (h) in (i) člena 14(2) ter točk (a) do (f), (h) in (i) člena 14a. Preostali podatki v sistemu Eurodac so hranjeni v centralnem sistemu.
23. Komunikacijska infrastruktura sistema Eurodac bo uporabljala obstoječe omrežje za varne vseevropske telematske storitve med upravami (TESTA). Da se zagotovi logično ločevanje podatkov iz sistema Eurodac od drugih podatkov, se na obstoječem zasebnem virtualnem omrežju TESTA vzpostavi ločeno virtualno zasebno omrežje, namenjeno sistemu Eurodac. Zaradi varovanja zaupnosti so osebni podatki, ki se posredujejo v sistem Eurodac ali iz njega, šifrirani.
34. Vsaka država članica ima eno samo nacionalno dostopno točko. Europol ima eno samo dostopno točko.
45. Podatki o osebah iz členov 10(1), 13(1), in 14(1) in 14a(1), ki se obdelujejo v centralnem sistemu, se obdelujejo v imenu države članice izvora pod pogoji, določenimi v tej uredbi, in se ločijo z ustreznimi tehničnimi sredstvi.
6. Vsi podatkovni nizi v sistemu Eurodac, ki ustrezajo istemu državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, se povežejo v zaporedje. Če se začne iskanje na podlagi prstnih odtisov v podatkovnem nizu državljana tretje države ali osebe brez državljanstva in to iskanje da zadetek na podlagi vsaj še enega niza prstnih odtisov v drugem podatkovnem nizu, ki ustreza istemu državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, sistem Eurodac ta podatkovna niza samodejno poveže na podlagi primerjave prstnih odtisov. Po potrebi primerjavo prstnih odtisov preveri in potrdi strokovnjak za prstne odtise v skladu s členom 26. Ko država članica prejema potrdi zadetek, pošlje agenciji eu-LISA obvestilo, s katerim se potrdi povezava.
57. Pravila, ki veljajo za sistem Eurodac, se uporabljajo tudi za postopke, ki jih države članice opravijo od trenutka posredovanja podatkov v centralni sistem do takrat, ko se začnejo uporabljati rezultati primerjave.“;
(12) vstavijo se členi 8a, 8b, 8c in 8d:
„Člen 8a
Interoperabilnost s sistemom ETIAS
1. Centralni sistem Eurodac je od [datum začetka uporabe te uredbe] povezan z evropskim iskalnim portalom iz člena 6 Uredbe (EU) 2019/818, da se omogoči avtomatska obdelava iz člena 11 Uredbe (EU) 2018/1240.
2. Avtomatska obdelava iz člena 11 Uredbe (EU) 2018/1240 omogoča preverjanja v skladu s členom 20 in nadaljnja preverjanja v skladu s členoma 22 in 26 navedene uredbe.
Centralni sistem ETIAS za izvajanje preverjanj iz člena 20(2)(k) Uredbe (EU) 2018/1240 uporablja evropski iskalni portal, da primerja podatke v sistemu ETIAS s podatki v sistemu Eurodac, ki so bili zbrani na podlagi členov 12, 13, 14 in 14a te uredbe ter se nanašajo na posameznike, ki so zapustili ozemlje držav članic v skladu z odločitvijo o vrnitvi ali so bili odstranjeni z ozemlja držav članic v skladu z odstranitvenim nalogom, pri čemer uporablja ustreznice iz tabele v Prilogi II k tej uredbi.
Preverjanja ne posegajo v posebna pravila iz člena 24(3) Uredbe (EU) 2018/1240.
Člen 8b
Pogoji za dostop do sistema Eurodac zaradi ročne obdelave, ki jo izvajajo nacionalne enote ETIAS
1. Nacionalne enote ETIAS vpogledajo v sistem Eurodac z uporabo istih alfanumeričnih podatkov, kot se uporabljajo za avtomatsko obdelavo iz člena 8a.
2. Za namene člena 1(1)(f) imajo nacionalne enote ETIAS dostop do sistema Eurodac za vpogled v formatu, ki omogoča zgolj branje, da bi obravnavale prošnje za potovalno odobritev. Zlasti lahko nacionalne enote ETIAS vpogledajo v podatke iz členov 12, 13, 14 in 14a.
3. Po vpogledu in dostopu v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena se rezultat ocene zapiše samo v dosjejih prosilcev v sistemu ETIAS.
Člen 8c
Dostop organov, pristojnih za izdajo vizumov, do sistema Eurodac
Organi, pristojni za izdajo vizumov, imajo za namene ročnega preverjanja zadetkov samodejnih poizvedb, ki jih opravlja vizumski informacijski sistem v skladu s členoma [9a in 9c] Uredbe (ES) št. 767/2008, ter za namene obravnave vlog za izdajo vizuma in odločanja o njih v skladu s členom 21 Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta dostop do sistema Eurodac za vpogled v podatke v formatu, ki omogoča samo branje“.
Člen 8d
Interoperabilnost z vizumskim informacijskim sistemom
Sistem Eurodac je od [datuma začetka uporabe Uredbe (EU) XXX/XXX o spremembi Uredbe VIS], kot je določeno v členu [9] navedene uredbe, povezan z evropskim iskalnim portalom iz člena 6 Uredbe (EU) 2019/817, da se omogoči avtomatska obdelava iz člena [9a] Uredbe (ES) št. 767/2008 za namene poizvedovanja v sistemu Eurodac in primerjave relevantnih podatkov v vizumskem informacijskem sistemu z relevantnimi podatki v sistemu Eurodac. Preverjanja ne posegajo v posebna pravila iz člena 9(b) Uredbe (ES) št. 767/2008.“;
(13) člen 9 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 9
Statistika
1. eu-LISA vsak mesec pripravi statistični prikaz dela centralnega sistema, iz katerega je razvidno zlasti:
(a)število prosilcev in število prosilcev, ki prvič zaprosijo za azil, pridobljeno s postopkom povezovanja iz člena 4(6);
(b)število zavrnjenih prosilcev, pridobljeno s postopkom povezovanja iz člena 4(6) in v skladu s členom 12(za);
(ac)število posredovanih nizov podatkov o osebah iz členov 10(1), 13(1), in 14(1) in 14a(1);
(bd)število zadetkov za osebe iz člena 10(1):
(i)za katere je bila prošnja za mednarodno zaščito registrirana , ki so naknadno vložile prošnjo za mednarodno zaščito v drugi državi članici,
(ii)ki so bile prijete zaradi nezakonitega prehoda zunanje meje, in
(iii)za katere se ugotovi, da ki so v državi članici prebivale nezakonito,
(iv)ki so bile izkrcane po operaciji iskanja in reševanja;
(ce)število zadetkov za osebe iz člena 13(1):
(i)za katere je bila registrirana prošnja za mednarodno zaščito , ki so naknadno vložile prošnjo za mednarodno zaščito,
(ii)ki so bile prijete zaradi nezakonitega prehoda zunanje meje, in
(iii)za katere se ugotovi, da ki so v državi članici prebivale nezakonito,
(iv)ki so bile izkrcane po operaciji iskanja in reševanja;
(df)število zadetkov za osebe iz člena 14(1):
(i)za katere je bila prošnja za mednarodno zaščito registrirana , ki so predhodno vložile prošnjo za mednarodno zaščito v drugi državi članici,
(ii)ki so bile prijete zaradi nezakonitega prehoda zunanje meje, in
(iii)za katere se ugotovi, da ki so v državi članici prebivale nezakonito,
(iv)ki so bile izkrcane po operaciji iskanja in reševanja;
(g) število zadetkov za osebe iz člena 14a(1):
(i)za katere je bila registrirana prošnja za mednarodno zaščito,
(ii)ki so bile prijete zaradi nezakonitega prehoda zunanje meje,
(iii)ki so v državi članici prebivale nezakonito,
(iv)ki so bile izkrcane po operaciji iskanja in reševanja;
(eh)število biometričnih podatkov o prstnih odtisih, za katere je moral centralni sistem več kot enkrat zaprositi državo članico izvora, ker so bili prvotno posredovani biometrični podatki o prstnih odtisih neprimerni za primerjavo z računalniško podprtima sistemoma za prepoznavanje prstnih odtisov in podobe obraza;
(fi)število nizov podatkov, označenih, in odznačenih, blokiranih in deblokiranih v skladu s členom 19(1), ter členom 17(2), (3) in (4);
(gj)število zadetkov za osebe iz člena 19(1) in (4), za katere so bili ugotovljeni zadetki iz točk (b), (c) in (d) do (g) tega člena;
(hk)število zahtev in zadetkov iz člena 21(1);
(il)število zahtev in zadetkov iz člena 22(1);
(jm)število zahtev za osebe iz člena 31;
(hn) število zadetkov, prejetih iz centralnega sistema v skladu s členom 26(6).
2. Mesečni statistični podatki za osebe iz odstavkov 1(a) do (h) (n) se vsak mesec objavijo. Konec vsakega leta eu-LISA objavi letne statistične podatke za osebe iz odstavkov 1(a) do (h) (n) Statistika Statistični podatki vsebuje prerez podatkov za vsako državo članico so razčlenjeni po državah članicah. Statistični podatki za osebe iz odstavka 1(c) se po možnosti razčlenijo po letu rojstva in spolu.
3. eu-LISA v podporo cilju iz člena 1(c) pripravlja mesečno medsistemsko statistiko. Ta statistika ne omogoča identifikacije posameznikov, zanjo pa se uporabijo podatki iz sistema Eurodac, vizumskega informacijskega sistema, sistema ETIAS in sistema vstopa/izstopa.
Ta statistika se da na voljo Komisiji, [Agenciji Evropske unije za azil,] Evropski agenciji za mejno in obalno stražo ter državam članicam. Komisija z izvedbenimi akti določi vsebino mesečne medsistemske statistike. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 41a(2).
34. eu-LISA Komisiji na njeno zahtevo da na voljo statistiko o posebnih vidikih, namenjenih raziskavam in analizi, ki ne omogoča identifikacije posameznikov, ter možnost za pripravo redne statistike v skladu z odstavkom 1. Ta statistika se izmenja z drugimi agencijami na področju pravosodja in notranjih zadev, če se nanaša na izvajanje njihovih nalog. ki so povezani z uporabo te uredbe, in statistiko v skladu z odstavkom 1 ter ju na zahtevo da na voljo državi članici in [Agenciji Evropske unije za azil].
5. eu-LISA hrani podatke iz odstavkov 1 do 4 tega člena, ki ne omogočajo ugotavljanja istovetnosti posameznikov, za namene raziskav in analize, s čimer organom iz odstavka 3 tega člena omogoča, da iz centralnega registra za poročanje in statistične podatke iz člena 39 Uredbe (EU) 2019/818 pridobijo prilagodljiva poročila in statistike.
6. Dostop do centralnega registra za poročanje in statistične podatke iz člena 39 Uredbe (EU) 2019/818 se odobri eu-LISA, Komisiji [, Agenciji Evropske unije za azil] in organom, ki so jih imenovale posamezne države članice v skladu s členom 28(2). Dostop se lahko odobri tudi pooblaščenim uporabnikom iz drugih agencij na področju pravosodja in notranjih zadev, če je tak dostop pomemben za izvajanje njihovih nalog.“;
(14) člen 10 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 10
Zbiranje in posredovanje biometričnih podatkov
1. Vsaka država članica pridobi biometrične podatke nemudoma vzame prstne odtise vseh prstov vsakemuga prosilcua za mednarodno zaščito, ki je star vsaj šest let, in pridobi njegovo podobo obraza ter oboje med preverjanjem iz Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o preverjanju] ali, če biometričnih podatkov ni bilo mogoče pridobiti med preverjanjem ali če se preverjanje za prosilca ni uporabilo, po registraciji prošnje za mednarodno zaščito iz člena 27 Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o azilnem postopku] ter čim hitreje in najpozneje 72 ur od vložitve njegove prošnje za mednarodno zaščito, kot je opredeljeno v členu [21(2)] Uredbe (EU) št. po pridobitvi biometričnih podatkov slednje skupaj s podatki iz člena 12 (c) do (p) te uredbe posreduje centralnemu sistemu in, če je ustrezno v skladu s členom 4(2), CIR.
Če se uporablja člen 3(1) Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o preverjanju] in oseba med preverjanjem zaprosi za mednarodno zaščito, vsaka država članica za vsakega prosilca za mednarodno zaščito, ki je star vsaj šest let, uporabi biometrične podatke, pridobljene med preverjanjem, in jih skupaj s podatki iz člena 12(c) do (p) te uredbe posreduje v centralni sistem in, če je ustrezno v skladu s členom 4(2), v CIR, in sicer najpozneje 72 ur po registraciji prošnje iz člena 27 Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o azilnem postopku].
Če države članice ne spoštujejo roka 72 ur, jih to ne odveže obveznosti, da odvzamejo prstne odtise pridobijo biometrične podatke in jih posredujejo centralnemu sistemu CIR. Kadar so prstne konice v takem stanju, da ni mogoče odvzeti prstnih odtisov take kakovosti, da bi bila mogoča ustrezna primerjava iz člena 26, država članica izvora ponovno odvzame prstne odtise prosilca in jih čim prej ponovno pošlje, najpozneje pa 48 ur po tem, ko jih je uspešno odvzela.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 in kadar ni mogoče odvzeti prstnih odtisov ter pridobiti podobe obraza pridobiti biometričnih podatkov prosilca za mednarodno zaščito zaradi ukrepov, sprejetih za zagotovitev njegovega zdravja ali zaščito javnega zdravja, države članice odvzamejo in pošljejo take prstne odtise in pridobijo podobo obraza pridobijo in pošljejo take biometrične podatke takoj, ko je mogoče, najpozneje pa 48 ur po tem, ko ti zdravstveni razlogi ne obstajajo več.
Države članice lahko v primeru hudih tehničnih težav 72-urni rok iz odstavka 1 podaljšajo za največ dodatnih 48 ur, da izvedejo svoje nacionalne načrte neprekinjenega delovanja.
3. Podatke o prstnih odtisih lahko Če zadevna država članica za to zaprosi, lahko biometrične podatke v njenem imenu pridobijo in posredujejo tudi pripadniki skupin evropske mejne in obalne straže ali strokovnjaki držav članic za azil skupin za podporo azilu med opravljanjem nalog in izvajanjem pooblastil v skladu z Uredbo o evropski mejni [in obalni] straži ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2007/2004, Uredbe (ES) št. 863/2007 in Sklepa Sveta 2005/267/ES] ter [Uredbo (EU) št. 439/2010] (EU) 2019/1896 in Uredbo (EU) XXX/XXX [uredba o Agenciji EU za azil].
4. Vsak podatkovni niz, ki se zbere in posreduje v skladu z odstavkom 1, se z drugimi nizi podatkov, ki se nanašajo na istega državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, poveže v zaporedje, kot je določeno v členu 4(6).“;
(15) člen 11 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 11
Informacije o statusu posameznika, na katerega se nanašajo podatki
1. Takoj ko je v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX [uredba o upravljanju azila in migracij] določena odgovorna država članica, država članica, ki izvaja postopke za določitev odgovorne države članice, posodobi svoj podatkovni niz o zadevni osebi, zapisan v skladu s členom 12 te uredbe, tako da doda odgovorno državo članico.
Kadar država članica postane odgovorna, ker obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da prosilec pomeni nevarnost za njeno nacionalno varnost ali javni red v skladu s členom 8(4) Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o upravljanju azila in migracij], ta država članica posodobi svoj podatkovni niz o zadevni osebi, zapisan v skladu s členom 12 te uredbe tako, da doda odgovorno državo članico.
12. V centralni sistem se pošljejo naslednje informacije, da se shranijo v skladu s členom 17 (1) za namene posredovanja v skladu s členoma 15 in 16:
(a)kadar prosilec za mednarodno zaščito ali druga oseba iz točk (b), (c) ali (d) člena 26(1) člena 21(1) (b), (c), (d) ali (e) Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o upravljanju azila in migracij] prispe v odgovorno državo članico po predaji v skladu z uradnim obvestilom o ponovnem sprejemu iz člena 26 31 navedene uredbe, odgovorna država članica posodobi svoj podatkovni niz o zadevni osebi, zapisan v skladu s členom 12 te uredbe, tako da doda datum njenega prihoda;
(b)kadar prosilec za mednarodno zaščito prispe v odgovorno državo članico po predaji v skladu z odločitvijo o ugoditvi zahtevi za sprejem v skladu s členom 24 30 Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o upravljanju azila in migracij], odgovorna država članica pošlje podatkovni niz o zadevni osebi, zapisan v skladu s členom 12 te uredbe, vključno z datumom njenega prihoda;
(c)kadar prosilec za mednarodno zaščito prispe v državo članico dodelitve v skladu s členom 34 Uredbe (EU) št. […/…], ta država članica pošlje podatkovni niz o zadevni osebi, zapisan v skladu s členom 12 te uredbe, v katerega vključi datum njenega prihoda ter zapiše, da je država članica dodelitve;
(dc)takoj ko država članica izvora zagotovi, da je zadevna oseba, o kateri so bili zapisani podatki v sistemu Eurodac v skladu s členom 12 te uredbe, zapustila ozemlje držav članic v skladu z odločitvijo o vrnitvi ali odstranitvenim nalogom, ki ga je izdala po umiku ali zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito, posodobi svoj podatkovni niz o zadevni osebi, zapisan v skladu s členom 12 te uredbe, tako da doda datum, ko je bila oseba odstranjena z ozemlja ali ga je sama zapustila;
(e)država članica, ki prevzame odgovornost v skladu s členom 19(1) Uredbe (EU) št. […/…] posodobi svoj podatkovni niz o prosilcu za mednarodno zaščito, zapisan v skladu s členom 12 te uredbe, tako da doda datum, ko je bila sprejeta odločitev za obravnavo prošnje.
3. Kadar se odgovornost prenese na drugo državo članico v skladu s členom 27(1) in členom 58(3) Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o upravljanju azila in migracij], država članica, ki ugotovi, da se je odgovornost prenesla, ali država članica premestitve navede odgovorno državo članico.
4. Če se uporabljajo odstavki 1 do 3 tega člena ali člen 19(6), centralni sistem čim prej, najpozneje pa v 72 urah obvesti vse države članice izvora o posredovanju takih podatkov, ki ga opravi druga država članica izvora, kadar se je pojavil zadetek v zvezi s podatki, posredovanimi glede oseb iz členov 10(1), 13(1), 14(1) ali 14a(1). Te države članice izvora v svojih podatkovnih nizih prav tako posodobijo podatek glede odgovorne države članice.“;
(16) člen 12 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 12
Zapis podatkov
V centralnem sistemu in, če je ustrezno, v CIR se zapišejo le naslednji podatki:
(a)podatki o prstnih odtisih;
(b) podoba obraza;
(c)priimek(-ki) in ime(-na), ime(-na) ob rojstvu, prej uporabljana imena in morebitna privzeta imena, po potrebi v novem podatkovnem zapisu;
(d)državljanstvo(-a);
(e)kraj in datum rojstva;
(f)kraj rojstva;
(fg)država članica izvora, kraj in datum vložitve prošnje za mednarodno zaščito; v primerih iz člena 11(2)(b) kot datum vložitve prošnje velja datum, ki ga vnese država članica, ki je predala prosilca;
(gh)spol;
(hi)vrsta in številka osebnega dokumenta ali potne listine, če je ta na voljo; tričrkovna oznaka države izdajateljice in datum izteka veljavnosti;
(j)skenirana barvna kopija osebnega dokumenta ali potne listine, če je kateri od njiju na voljo, skupaj z navedbo glede verodostojnosti osebnega dokumenta ali potne listine ali, če nobeden od njiju ni na voljo, drugega dokumenta, ki omogoča ugotavljanje istovetnosti državljana tretje države ali osebe brez državljanstva, skupaj z navedbo verodostojnosti takega dokumenta;
(ik)sklicna številka, ki jo je uporabila država članica izvora;
(j)enotna identifikacijska številka prošnje za mednarodno zaščito na podlagi člena 22(2) Uredbe (EU) št. […/…];
(l)država članica, odgovorna v primerih iz člena 11(1), (2) ali (3);
(km)država članica dodelitve premestitve v skladu s členom 14b(1) 11(c);
(ln)datum odvzema prstnih odtisov in/ali pridobitve podobe obraza pridobitve biometričnih podatkov;
(mo)datum posredovanja podatkov v centralni sistem in, če je ustrezno, v CIR;
(np)identifikacijska številka operaterja;
(oq)kadar je primerno v skladu s členom če je ustrezno v primerih iz člena 11(2)(a), datum prihoda zadevne osebe po uspešni predaji;
(pr)kadar je primerno v skladu s členom če je ustrezno v primerih iz člena 11(2)(b), datum prihoda zadevne osebe po uspešni predaji;
(q)kadar je primerno v skladu s členom 11(c), datum prihoda zadevne osebe po uspešni predaji;
(rs)kadar je primerno v skladu s členom če je ustrezno v primerih iz člena 11(2)(dc), datum, ko je zadevna oseba zapustila ozemlje držav članic ali je bila z njega odstranjena;
(t) če je ustrezno v primerih iz člena 14b(2), datum prihoda zadevne osebe po uspešni predaji;
(s)kadar je primerno v skladu s členom 11(e), datum, ko je bila sprejeta odločitev za obravnavo prošnje.
(u)če obstajajo elementi, ki kažejo, da je bil prosilcu izdan vizum, država članica, ki je vizum izdala ali podaljšala ali v imenu katere je bil vizum izdan, in številka vloge za izdajo vizuma;
(v)podatek, da bi na podlagi preverjanja iz Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o preverjanju] ali preučitve na podlagi člena 8(4) Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o upravljanju azila in migracij] oseba lahko predstavljala grožnjo za notranjo varnost;
(x)če je ustrezno, podatek, da je bila prošnja za mednarodno zaščito zavrnjena, kadar prosilec nima pravice ostati in mu ni dovoljeno ostati v državi članici v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX [uredba o azilnem postopku];
(z)če je ustrezno, podatek, da je bila odobrena pomoč pri prostovoljnem vračanju in reintegraciji (AVRR).
2. Za podatkovni niz v skladu z odstavkom 1 se šteje, da je bil ustvarjen za namene člena 27(1) Uredbe (EU) 2019/818, če so zapisani vsi podatki iz točk (a) do (f) in (h).“;
(17) člen 13 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 13
Zbiranje in posredovanje biometričnih podatkov
1. Vsaka država članica nemudoma odvzame prstne odtise vseh prstov in pridobi podobo obraza pridobi biometrične podatke vsakega državljana tretje države ali osebe brez državljanstva, ki je dopolnila vsaj šest let, ki so jo pristojni nadzorni organi prijeli zaradi nezakonitega prehoda meje te države članice po kopnem, morju ali zraku, ko je prišla iz tretje države, in ki je niso poslali nazaj, ali ki ostaja fizično prisotna na ozemlju držav članic in ni priprta, zaprta ali pridržana celo obdobje med prijetjem in odstranitvijo na podlagi odločitve, da se jo pošlje nazaj.
2. Zadevna država članica čim prej in najpozneje v 72 urah po datumu prijetja posreduje v centralni sistem in, če je ustrezno, v CIR naslednje podatke v zvezi z vsakim državljanom tretje države ali osebo brez državljanstva iz odstavka 1, ki je niso poslali nazaj:
(a)podatke o prstnih odtisih;
(b)podobo obraza;
(c)priimek(-ke) in ime(-na), ime(-na) ob rojstvu, prej uporabljana imena in morebitna privzeta imena, po potrebi v novem podatkovnem zapisu;
(d)državljanstvo(-a);
(e)kraj in datum rojstva;
(f)kraj rojstva;
(fg)navedbo države članice izvora, kraja in datuma prijetja;
(gh)spol;
(hi)vrsto in številko osebnega dokumenta ali potne listine, če je kateri od njiju na voljo; tričrkovno oznako države izdajateljice in datum izteka veljavnosti;
(j)skenirano barvno kopijo osebnega dokumenta ali potne listine, če je kateri od njiju na voljo, skupaj z navedbo glede verodostojnosti osebnega dokumenta ali potne listine ali, če nobeden od njiju ni na voljo, drugega dokumenta, ki omogoča ugotavljanje istovetnosti državljana tretje države ali osebe brez državljanstva, skupaj z navedbo verodostojnosti takega dokumenta;
(ik)sklicno številko, ki jo je uporabila država članica izvora;
(jl)datum odvzema prstnih odtisov in/ali pridobitve podobe obraza pridobitve biometričnih podatkov;
(km)datum posredovanja podatkov v centralni sistem in, če je ustrezno, v CIR;
(ln)identifikacijsko številko operaterja;
(mo)kadar je primerno v skladu z odstavkom 6, datum, ko je zadevna oseba zapustila ozemlje držav članic ali je bila z njega odstranjena.
(p)državo članico premestitve v skladu s členom 14b(1);
(q)če je ustrezno, podatek, da je bila odobrena pomoč pri prostovoljnem vračanju in reintegraciji (AVRR);
(r)podatek, da bi na podlagi varnostnega preverjanja iz Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o preverjanju] oseba lahko predstavljala grožnjo za notranjo varnost.
3. Podatki, navedeni v odstavku 2 o osebah, prijetih kot je opisano v odstavku 1, ki ostanejo fizično prisotne na ozemlju držav članic, vendar so po prijetju priprte, zaprte ali pridržane za obdobje, ki presega 72 ur, se z odstopanjem od odstavka 2 posredujejo pred izpustitvijo teh oseb iz pripora, zapora ali pridržanja.
4. Če države članice ne spoštujejo 72-urnega roka iz odstavka 2 tega člena, jih to ne odveže obveznosti, da odvzamejo prstne odtise pridobijo biometrične podatke in jih posredujejo v centralni sistem CIR. Kadar so prstne konice v takem stanju, da ni mogoče odvzeti prstnih odtisov take kakovosti, da bi bila mogoča ustrezna primerjava iz člena 26, država članica izvora ponovno odvzame prstne odtise prijetih oseb, kot je opisano v odstavku 1 tega člena, in jih čim prej ponovno pošlje, najpozneje pa 48 ur po tem, ko jih je uspešno odvzela.
5. Z odstopanjem od odstavka 1 in kadar ni mogoče odvzeti prstnih odtisov ter pridobiti podobe obraza pridobiti biometričnih podatkov prijete osebe zaradi ukrepov, sprejetih za zagotovitev njenega zdravja ali zaščito javnega zdravja, države članice odvzamejo in pošljejo take prstne odtise in pridobijo podobo obraza pridobijo in pošljejo take biometrične podatke takoj, ko je mogoče, najpozneje pa 48 ur po tem, ko ti zdravstveni razlogi ne obstajajo več.
Države članice lahko v primeru hudih tehničnih težav 72-urni rok iz odstavka 2 podaljšajo za največ dodatnih 48 ur, da izvedejo svoje nacionalne načrte neprekinjenega delovanja.
6. Takoj ko država članica izvora zagotovi, da je zadevna oseba, o kateri so bili zapisani podatki v sistemu Eurodac v skladu z odstavkom 1, zapustila ozemlje držav članic v skladu z odločitvijo o vrnitvi ali odstranitvenim nalogom, posodobi svoj podatkovni niz o zadevni osebi, zapisan v skladu z odstavkom 2, tako da doda datum, ko je bila oseba odstranjena z ozemlja ali ga je sama zapustila.
7. Podatke o prstnih odtisih lahko Če zadevna država članica za to zaprosi, lahko biometrične podatke v njenem imenu pridobijo in posredujejo tudi pripadniki skupin evropske mejne in obalne straže ali strokovnjaki skupin za podporo azilu med opravljanjem nalog in izvajanjem pooblastil v skladu z Uredbo [Uredbo o evropski mejni [in obalni] straži ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2007/2004, Uredbe (ES) št. 863/2007 in Sklepa Sveta 2005/267/ES] (EU) 2019/1896 in Uredbo (EU) XXX/XXX [uredba o Agenciji EU za azil].
8. Vsak podatkovni niz, ki se zbere in posreduje v skladu z odstavkom 1, se z drugimi nizi podatkov, ki se nanašajo na istega državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, poveže v zaporedje, kot je določeno v členu 4(6).
9. Za podatkovni niz v skladu z odstavkom 2 se šteje, da je bil ustvarjen za namene člena 27(1) Uredbe (EU) 2019/818, ko so zapisani vsi podatki iz točk (a) do (f) in (h).“;
(18) člen 14 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 14
Zbiranje in posredovanje biometričnih podatkov
1. Vsaka država članica nemudoma odvzame prstne odtise vseh prstov in pridobi podobo obraza pridobi biometrične podatke vsakega državljana tretje države ali osebe brez državljanstva, ki je dopolnila vsaj šest let in ki so jo odkrili, da nezakonito biva na ozemlju te države članice.
2. Zadevna država članica čim prej in najpozneje v 72 urah po datumu prijetja po tem, ko je ugotovila nezakonito bivanje državljana tretje države ali osebe brez državljanstva, posreduje v centralni sistem in, če je ustrezno, v CIR naslednje podatke v zvezi z vsakim državljanom tretje države ali osebo brez državljanstva iz odstavka 1:
(a)podatke o prstnih odtisih;
(b)podobo obraza;
(c)priimek(-ke) in ime(-na), ime(-na) ob rojstvu, prej uporabljana imena in morebitna privzeta imena, po potrebi v novem podatkovnem zapisu;
(d)državljanstvo(-a);
(e)kraj in datum rojstva;
(f)kraj rojstva;
(fg)navedbo države članice izvora, kraja in datuma prijetja;
(gh)spol;
(hi)vrsto in številko osebnega dokumenta ali potne listine, če je na voljo; tričrkovno oznako države izdajateljice in datum izteka veljavnosti;
(j)skenirano barvno kopijo osebnega dokumenta ali potne listine, če je kateri od njiju na voljo, skupaj z navedbo glede verodostojnosti osebnega dokumenta ali potne listine ali, če nobeden od njiju ni na voljo, drugega dokumenta, ki omogoča ugotavljanje istovetnosti državljana tretje države ali osebe brez državljanstva, skupaj z navedbo verodostojnosti takega dokumenta;
(ik)sklicno številko, ki jo je uporabila država članica izvora;
(jl)datum odvzema prstnih odtisov in/ali pridobitve podobe obraza pridobitve biometričnih podatkov;
(km)datum posredovanja podatkov v centralni sistem in, če je ustrezno, v CIR;
(ln)identifikacijsko številko operaterja;
(mo) kadar je primerno v skladu z odstavkom 6 5, datum, ko je zadevna oseba zapustila ozemlje držav članic ali je bila z njega odstranjena;
(p)državo članico premestitve v skladu s členom 14b(1);
(q)če je ustrezno v primerih iz člena 14b(2), datum prihoda zadevne osebe po uspešni predaji;
(r)če je ustrezno, podatek, da je bila odobrena pomoč pri prostovoljnem vračanju in reintegraciji (AVRR);
(s)če je ustrezno, podatek, da bi na podlagi varnostnega preverjanja iz Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o preverjanju] oseba lahko predstavljala grožnjo za notranjo varnost.
3. Podatki o prstnih odtisih državljana tretje države ali osebe brez državljanstva iz odstavka 1 se posredujejo v centralni sistem izključno za namen primerjave in se primerjajo s podatki o prstnih odtisih prosilcev za mednarodno zaščito oseb, ki so jim bili odvzeti prstni odtisi za namene iz člena 10(1), člena 13(1) in člena 14(1), ki so jih posredovale druge države članice in so že zapisani v centralnem sistemu.
43. Če države članice ne spoštujejo 72-urnega roka iz odstavka 3 2 tega člena, jih to ne odveže obveznosti, da odvzamejo prstne odtise pridobijo biometrične podatke in jih posredujejo v centralni sistem CIR. Kadar so prstne konice v takem stanju, da ni mogoče odvzeti prstnih odtisov take kakovosti, da bi bila mogoča ustrezna primerjava iz člena 26, država članica izvora ponovno odvzame prstne odtise prijetih oseb, kot je opisano v odstavku 1 tega člena, in jih čim prej, najpozneje pa 48 ur po tem, ko jih je uspešno odvzela, ponovno pošlje.
54. Z odstopanjem od odstavka 1 in kadar ni mogoče odvzeti prstnih odtisov ter pridobiti podobe obraza pridobiti biometričnih podatkov prijete osebe zaradi ukrepov, sprejetih za zagotovitev njenega zdravja ali zaščito javnega zdravja, države članice odvzamejo in pošljejo take prstne odtise in pridobijo podobo obraza ter jih pošljejo pridobijo in pošljejo take biometrične podatke takoj, ko je mogoče, najpozneje pa 48 ur po tem, ko ti zdravstveni razlogi ne obstajajo več.
Države članice lahko v primeru hudih tehničnih težav 72-urni rok iz odstavka 2 podaljšajo za največ dodatnih 48 ur, da izvedejo svoje nacionalne načrte neprekinjenega delovanja.
65. Takoj ko država članica izvora zagotovi, da je zadevna oseba, o kateri so bili zapisani podatki v sistemu Eurodac v skladu s členom 13(1) te uredbe, z odstavkom 1, zapustila ozemlje držav članic v skladu z odločitvijo o vrnitvi ali odstranitvenim nalogom, posodobi svoj podatkovni niz o zadevni osebi, zapisan v skladu z odstavkom 2 tega člena, tako da doda datum, ko je bila oseba odstranjena z ozemlja ali ga je sama zapustila.
6. Vsak podatkovni niz, ki se zbere in posreduje v skladu z odstavkom 1, se z drugimi nizi podatkov, ki se nanašajo na istega državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, poveže v zaporedje, kot je določeno v členu 4(6).
7. Za podatkovni niz v skladu z odstavkom 2 se šteje, da je bil ustvarjen za namene člena 27(1) Uredbe (EU) 2019/818, ko so zapisani vsi podatki iz točk (a) do (f) in (h).“;
(19) za členom 14 se vstavi naslednje poglavje:
„POGLAVJE IVa
DRŽAVLJANI TRETJIH DRŽAV ALI OSEBE BREZ DRŽAVLJANSTVA, IZKRCANI PO OPERACIJI ISKANJA IN REŠEVANJA
Člen 14a
Zbiranje in posredovanje biometričnih podatkov
1. Vsaka država članica nemudoma pridobi biometrične podatke vsakega državljana tretje države ali osebe brez državljanstva, ki je dopolnila vsaj šest let in ki se izkrca po operaciji iskanja in reševanja, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) XXX/XXX [uredba o upravljanju azila in migracij].
2. Zadevna država članica čim prej in najpozneje v 72 urah po datumu izkrcanja posreduje v centralni sistem in, če je ustrezno, v CIR naslednje podatke v zvezi z vsakim državljanom tretje države ali osebo brez državljanstva iz odstavka 1:
(a)podatke o prstnih odtisih;
(b)podobo obraza;
(c)priimek(-ke) in ime(-na), ime(-na) ob rojstvu, prej uporabljana imena in morebitna privzeta imena, po potrebi v novem podatkovnem zapisu;
(d)državljanstvo(-a);
(e)datum rojstva;
(f)kraj rojstva;
(g)navedbo države članice izvora, kraja in datuma izkrcanja;
(h)spol;
(i)vrsto in številko osebnega dokumenta ali potne listine, če je kateri od njiju na voljo; tričrkovno oznako države izdajateljice in datum izteka veljavnosti;
(j)skenirano barvno kopijo osebnega dokumenta ali potne listine, če je kateri od njiju na voljo, skupaj z navedbo glede verodostojnosti osebnega dokumenta ali potne listine ali, če nobeden od njiju ni na voljo, drugega dokumenta, ki omogoča ugotavljanje istovetnosti državljana tretje države ali osebe brez državljanstva, skupaj z navedbo verodostojnosti takega dokumenta;
(k)sklicno številko, ki jo je uporabila država članica izvora;
(l)datum pridobitve biometričnih podatkov;
(m)datum posredovanja podatkov v centralni sistem in, če je ustrezno, v CIR;
(n)identifikacijsko številko operaterja;
(o)če je ustrezno v skladu z odstavkom 6, datum, ko je zadevna oseba zapustila ozemlje držav članic ali je bila z njega odstranjena;
(p)državo članico premestitve v skladu s členom 14b(1);
(q)če je ustrezno, podatek, da je bila odobrena pomoč pri prostovoljnem vračanju in reintegraciji (AVRR);
(r)podatek, da bi na podlagi varnostnega preverjanja iz Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o preverjanju] oseba lahko predstavljala grožnjo za notranjo varnost.
4. Če države članice ne spoštujejo 72-urnega roka iz odstavka 2 tega člena, jih to ne odveže obveznosti, da pridobijo biometrične podatke in jih posredujejo v CIR. Kadar so prstne konice v takem stanju, da ni mogoče odvzeti prstnih odtisov take kakovosti, da bi bila mogoča ustrezna primerjava iz člena 26, država članica izvora ponovno odvzame prstne odtise izkrcanih oseb, kot je opisano v odstavku 1 tega člena, in jih čim prej, najpozneje pa 48 ur po tem, ko jih je uspešno odvzela, ponovno pošlje.
5. Z odstopanjem od odstavka 1 in kadar ni mogoče pridobiti biometričnih podatkov izkrcane osebe zaradi ukrepov, sprejetih za zagotovitev njenega zdravja ali zaščito javnega zdravja, države članice pridobijo in pošljejo take biometrične podatke takoj, ko je mogoče, najpozneje pa 48 ur po tem, ko ti zdravstveni razlogi ne obstajajo več.
Države članice lahko v primeru hudih tehničnih težav 72-urni rok iz odstavka 2 podaljšajo za največ dodatnih 48 ur, da izvedejo svoje nacionalne načrte neprekinjenega delovanja.
6. Takoj ko država članica izvora zagotovi, da je zadevna oseba, o kateri so bili zapisani podatki v sistemu Eurodac v skladu z odstavkom 1, zapustila ozemlje držav članic v skladu z odločitvijo o vrnitvi ali odstranitvenim nalogom, posodobi svoj podatkovni niz o zadevni osebi, zapisan v skladu z odstavkom 2, tako da doda datum, ko je bila oseba odstranjena z ozemlja ali ga je sama zapustila.
7. Če zadevna država članica za to zaprosi, lahko biometrične podatke v njenem imenu pridobijo in posredujejo tudi pripadniki skupin evropske mejne in obalne straže ali strokovnjaki skupin za podporo azilu med opravljanjem nalog in izvajanjem pooblastil v skladu z Uredbo (EU) 2019/1896 in Uredbo (EU) XXX/XXX [uredba o Agenciji EU za azil].
8. Vsak podatkovni niz, ki se zbere in posreduje v skladu z odstavkom 1, se z drugimi nizi podatkov, ki se nanašajo na istega državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, poveže v zaporedje, kot je določeno v členu 4(6).
9. Za podatkovni niz v skladu z odstavkom 1 se šteje, da je bil ustvarjen za namene člena 27(1) Uredbe (EU) 2019/818, ko so zapisani vsi podatki iz točk (a) do (f) in (h).“;
(20) za členom 14a se vstavi naslednje poglavje:
„POGLAVJE IVb
INFORMACIJE O PREMESTITVI
Člen 14b
Informacije o statusu premestitve posameznika, na katerega se nanašajo podatki
1. Takoj ko je država članica premestitve dolžna premestiti zadevno osebo v skladu s členom 57(7) Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o upravljanju azila in migracij], država članica prejemnica posodobi svoj podatkovni niz, zapisan v skladu s členi 12, 13, 14 ali 14a te uredbe, ki se nanašajo na zadevno osebo, tako da doda državo članico premestitve.
2. Kadar oseba prispe v državo članico premestitve po tem, ko je ta v skladu s členom 57(7) Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o upravljanju azila in migracij] potrdila, da bo zadevnega prosilca premestila na svoje ozemlje, ta država članica pošlje podatkovni niz o zadevni osebi, zapisan v skladu s členom 12 ali 14 te uredbe, vključno z datumom njenega prihoda. Podatkovni niz se hrani v skladu s členom 17(1) za namene posredovanja v skladu s členoma 15 in 16.“;
(21) člen 17 se spremeni:
(a) vstavi se odstavek 3a:
„3a. Za namene iz člena 14a(1) se vsak podatkovni niz o državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva iz člena 14a(2) hrani v centralnem sistemu in, če je ustrezno, v CIR pet let od datuma pridobitve zadevnih biometričnih podatkov.“;
(b) odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:
„(4). Ob izteku obdobij shranjevanja podatkov iz odstavkov 1 do 3a tega člena se podatki posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, samodejno izbrišejo iz centralnega sistema in, če je ustrezno, iz CIR.“;
(22) člen 19 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 19
Označevanje in blokiranje podatkov
1. Za namene iz člena 1(1)(a) država članica izvora, ki je odobrila mednarodno zaščito prosilcu za mednarodno zaščito, v zvezi s katerim osebi, v zvezi s katero so bili podatki v skladu s členom 12 predhodno zapisani v centralnem sistemu in, če je ustrezno, v CIR, označi zadevne podatke v skladu z zahtevami za elektronsko komunikacijo s centralnim sistemom, ki jih določi eu-LISA. Ta označba se shrani v centralnem sistemu v skladu s členom 17(1) za namene posredovanja na podlagi člena 15 in člena 16. Centralni sistem čim prej, najpozneje pa v 72 urah obvesti vse države članice izvora o označevanju podatkov, ki ga opravi druga država članica izvora, kadar se je pojavil zadetek v zvezi s podatki, posredovanimi glede oseb iz člena 10(1), člena 13(1) ali , člena 14(1) ali člena 14a(1). Te države članice izvora prav tako označijo povezane podatkovne nize.
2. Podatki o upravičencih do mednarodne zaščite, ki se hranijo v centralnem sistemu in, če je ustrezno, v CIR ter so označeni v skladu z odstavkom 1 tega člena, so dani na voljo za primerjavo za namene iz člena 1(1)(d), in sicer za obdobje treh let po datumu, ko je bila posamezniku, na katerega se osebni podatki nanašajo, odobrena mednarodna zaščita dokler niso v skladu s členom 17(4) samodejno izbrisani iz centralnega sistema in po potrebi iz CIR.
Centralni sistem v primeru zadetka za vse podatkovne nize, ki so z njim povezani, posreduje podatke iz člena 12(b) do (s). Označbe iz odstavka 1 tega člena centralni sistem ne posreduje. Po preteku obdobja treh let centralni sistem samodejno blokira posredovanje takih podatkov, če je bila podana zahteva za primerjavo za namene iz člena 1(1)(c), medtem ko te podatke do izbrisa pusti na voljo za primerjavo za namene iz člena 1(1)(a). Blokiranih podatkov se ne posreduje, v primeru zadetka pa centralni sistem pošlje državi članici, ki je podatke zahtevala, negativen rezultat.
3. Država članica izvora odznači ali odblokira podatke v zvezi z državljanom tretje države ali osebo brez državljanstva, katere podatki so bili predhodno označeni ali blokirani v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena, če je njen status preklican, se izteče ali se podaljšanje statusa zavrne na podlagi člena [14 ali 19 Direktive 2011/95/EU] odvzet na podlagi člena 14 ali 20 Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o pogojih za azil].
4. Za namene iz člena 1(1)(a) in (c) država članica izvora, ki je izdala dokument za prebivanje nezakonito prebivajočemu državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, v zvezi s katerim so bili podatki v skladu s členom 13(2) in členom 14(2) predhodno zapisani v centralnem sistemu in po potrebi v CIR, ali državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, izkrcani po operaciji iskanja in reševanja, v zvezi s katero so bili podatki predhodno zapisani v centralnem sistemu in, če je ustrezno v skladu s členom 14a(2), v CIR, označi zadevne podatke v skladu z zahtevami za elektronsko komunikacijo s centralnim sistemom, ki jih določi eu-LISA. Ta označba se shrani v centralnem sistemu v skladu s členom 17(2), in (3) in (3a) za namene posredovanja na podlagi člena 15 in člena 16. Centralni sistem vse države članice izvora čim prej, najkasneje pa po 72 urah, obvesti o označevanju podatkov, ki ga opravi druga država članica izvora, če se pojavi zadetek v zvezi s podatki, ki so jih posredovale glede oseb iz člena 10(1), člena 13(1), ali člena 14(1) ali člena 14a(1). Te države članice izvora prav tako označijo povezane podatkovne nize.
5. Podatki o nezakonito prebivajočih državljanih tretje države ali osebah brez državljanstva, shranjeni v centralnem sistemu in CIR ter označeni v skladu z odstavkom 4 tega člena, so dani na voljo za primerjavo za namene iz člena 1(1)(d), dokler ti podatki niso samodejno izbrisani iz centralnega sistema in iz CIR v skladu s členom 17(4).
6. Za namene člena 58(4) Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o upravljanju azila in migracij] država članica premestitve po vpisu podatkov v skladu s členom 14b(2) sebe vpiše kot odgovorno državo članico in te podatke označi z oznako, ki jo je uporabila država članica, ki je priznala zaščito.“;
(23) v členu 21 se vstavi naslednji odstavek:
„1a. Kadar so imenovani organi opravili iskanje v CIR v skladu s členom 22(1) Uredbe (EU) 2019/818 in iz odgovora, ki ga prejmejo v skladu s členom 22(2) Uredbe (EU) 2019/818, izhaja, da so podatki shranjeni v sistemu Eurodac, lahko pod pogoji iz tega člena dostopajo do sistema Eurodac za namene iskanja.“;
(24) v členu 22 se vstavi odstavek 1a:
„1a. Kadar je Europol opravil iskanje v CIR v skladu s členom 22(1) Uredbe (EU) 2019/818 in iz odgovora, ki ga prejme v skladu s členom 22(2) Uredbe (EU) 2019/818, izhaja, da so podatki shranjeni v sistemu Eurodac, lahko pod pogoji iz tega člena dostopa do sistema Eurodac za namene iskanja.“;
(25) v členu 28 se vstavi naslednji odstavek:
„3a. Dostop za namene iskanja v podatkih sistema Eurodac, ki so shranjeni v CIR, se odobri ustrezno pooblaščenemu osebju nacionalnih organov posameznih držav članic in ustrezno pooblaščenemu osebju organov Unije, ki so pristojni za namene iz členov 20 in 21 Uredbe (EU) 2019/818. Navedeni dostop je omejen na obseg, potreben za izvajanje nalog teh nacionalnih organov in organov Unije v skladu s temi nameni, ter mora biti sorazmeren z zastavljenimi cilji.“;
(26) člen 29 se spremeni:
(a) vstavita se odstavka 1a in 1b:
„1a. eu-LISA za namene člena 8a vodi evidentirane zapise vsakega postopka obdelave podatkov, izvedenega v sistemu Eurodac. Evidentirani zapisi postopkov take vrste vključujejo elemente iz prvega odstavka in zadetke, ki jih je sprožila avtomatska obdelava iz člena 20 Uredbe (EU) 2018/1240.
1b. Za namene člena 8c države članice in eu-LISA vodijo evidentirane zapise vsakega postopka obdelave podatkov, ki se izvede v sistemu Eurodac in vizumskem informacijskem sistemu v skladu s tem členom in členom 34 Uredbe (ES) št. 767/2008.“;
(b) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:
„3. Za namene iz člena 1(1)(a), in (b), (bc), (f) in (g) vsaka država članica v zvezi s svojim nacionalnim sistemom sprejme ukrepe, potrebne za dosego ciljev iz odstavkov 1, 1a, 1b in 2 tega člena. Hkrati vsaka država članica vodi evidentirane zapise o osebah, ki so pooblaščene za vnos ali pridobivanje podatkov.“;
(27) v členu 39(2) se vstavi točka (i):
„(i)če je ustrezno, sklic na uporabo evropskega iskalnega portala za poizvedovanje v sistemu Eurodac, kakor je navedeno v členu 7(2) Uredbe (EU) 2019/818.“;
(28) za členom 40 se vstavi poglavje VIIIa:
„POGLAVJE VIIIa
SPREMEMBE UREDB (EU) 2018/1240 IN (EU) 2019/818
Člen 40a
Spremembe Uredbe (EU) 2018/1240
Uredba (EU) 2018/1240 se spremeni:
(1) v členu 11 se vstavi odstavek 6a:
„6a. Za namene izvedbe preverjanja iz točke (k) člena 20(2) avtomatska obdelava iz odstavka 1 tega člena centralnemu sistemu ETIAS omogoča poizvedbe v sistemu Eurodac, vzpostavljenem z [Uredbo (EU) XXX/XXX], na podlagi podatkov iz točk (a) do (d) člena 17(2):
(a) priimka, priimka ob rojstvu, imena ali imen, datuma rojstva, kraja rojstva, spola, sedanjega državljanstva;
(b) morebitnih drugih imen (psevdonima oziroma psevdonimov, umetniškega imena oziroma imen, običajnega imena oziroma imen);
(c) morebitnih drugih državljanstev;
(d) vrste, številke in države izdaje potne listine.“;
(2) v členu 25a(1) se vstavi točka (e):
„(e) členi 12, 13, 14 in 14a Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba Eurodac].“;
(3) v členu 88 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:
„6. ETIAS začne delovati ne glede na to, ali je vzpostavljena interoperabilnost s sistemoma Eurodac ali ECRIS-TCN.“;
Člen 40b
Spremembe Uredbe (EU) 2019/818
Uredba (EU) 2019/818 se spremeni:
(1) v členu 4 se točka (20) nadomesti z naslednjim:
„(20) ,imenovani organi‘ pomeni imenovane organe držav članic, kot so opredeljeni v členu 6 Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba Eurodac], točki (26) člena 3(1) Uredbe (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta, točki (3a) člena 4 Uredbe (ES) št. 767/2008 in točki (21) člena 3(1) Uredbe (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta;“;
(2) v odstavku 1 člena 10 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:
„Brez poseganja v člen 39 Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba Eurodac], člena 12 in 18 Uredbe (EU) 2018/1862, člen 29 Uredbe (EU) 2019/816 ter člen 40 Uredbe (EU) 2016/794 eu-LISA vodi dnevnike o vseh postopkih obdelave podatkov v ESP. Ti dnevniki vključujejo naslednje:“;
(3) odstavek 1 člena 13 se spremeni:
(a) točka (b) se nadomesti z naslednjim:
„(b) podatkov iz člena 5(1)(b) in (2) Uredbe (EU) 2019/816;“;
(b) doda se točka (c):
„(c) podatkov iz točk (a) in (b) člena 12, točk (a) in (b) člena 13(2), točk (a) in (b) člena 14(2) ter točk (a) in (b) člena 14a(2) Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba Eurodac].“;
(4) Člen 14 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 14
Iskanje biometričnih podatkov prek skupne storitve za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov
Za iskanje biometričnih podatkov, ki se hranijo v CIR in SIS, CIR in SIS uporabljata biometrične predloge, ki se hranijo v skupni BMS. Poizvedbe na podlagi biometričnih podatkov se opravljajo v skladu z nameni iz te uredbe ter uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2017/2226, (EU) XXX/XXX [uredba Eurodac], (EU) 2018/1860, (EU) 2018/1861, (EU) 2018/1862 in (EU) 2019/816.“;
(5) v odstavku 1 člena 16 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:
Brez poseganja v člen 39 Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba Eurodac], člena 12 in 18 Uredbe (EU) 2018/1862 ter člen 29 Uredbe (EU) 2019/816 eu-LISA vodi dnevnike o vseh postopkih obdelave podatkov v skupni BMS.“;
(6) v členu 18 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
„1. CIR hrani naslednje podatke, ki so logično ločeni glede na informacijski sistem, iz katerega izvirajo:
a) podatke iz točke (a) do (f), (h) in (i) člena 12, točk (a) do (f), (h) in (i) člena 13(2), točk (a) do (f), (h) in (i) člena 14(2) ter točk (a) do (f), (h) in (i) člena 14a (EU) XXX/XXX [uredba Eurodac];
(b) podatke iz člena 5(1)(b) in (2) ter naslednje podatke, navedene v točki (a) člena 5(1) Uredbe (EU) 2019/816: priimek, ime (imena), datum rojstva, kraj rojstva (mesto in država), državljanstvo ali državljanstva, spol, prejšnja imena, če je primerno, psevdonimi ali vzdevki ter, če so na voljo, informacije o potnih listinah.“;
(7) v členu 23 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
„1. Podatki iz člena 18(1), (2) in (2a) se samodejno izbrišejo iz CIR v skladu z določbami o hrambi podatkov iz Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba Eurodac ] in Uredbe (EU) 2019/816.“;
(8) člen 24 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 24
Vodenje dnevnikov
Brez poseganja v člen 39 Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba Eurodac] in člen 29 Uredbe (EU) 2019/816 eu-LISA vodi dnevnike o vseh postopkih obdelave podatkov v CIR v skladu z odstavki 2, 3 in 4 tega člena.“;
(9) v členu 26(1) se vstavijo točke (aa), (ab), (ac) in (ad):
„(aa)organom, pristojnim za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, pri obravnavanju nove prošnje za mednarodno zaščito;
(ab)organom, pristojnim za zbiranje podatkov iz poglavja III Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba Eurodac], pri posredovanju podatkov v sistem Eurodac;
(ac)organom, pristojnim za zbiranje podatkov iz poglavja IV Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba Eurodac], pri posredovanju podatkov v sistem Eurodac;
(ad)organom, pristojnim za zbiranje podatkov iz poglavja IVA Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba Eurodac], pri posredovanju podatkov v sistem Eurodac;“;
(10) člen 27 se spremeni:
(a) v odstavku 1 se vstavi točka (aa):
„(aa) pošiljanju podatkovnega niza v sistem Eurodac v skladu s členi 10, 13, 14 in 14a Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba Eurodac];“;
(b) v odstavku 3 se vstavi točka (aa):
„(aa) priimka(-ov), imena (imen), imena (imen) ob rojstvu, prej uporabljenih imen in morebitnih privzetih imen, datuma rojstva, kraja rojstva, državljanstva(-ev) in spola, kakor so navedeni v členih 12 do 14a Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba Eurodac];“;
(11) v členu 29(1) se vstavi točka (aa):
organ, ki ocenjuje prošnjo za mednarodno zaščito, kot je določeno v Uredbi (EU) XXX/XXX [uredba Eurodac], za zadetke pri ocenjevanju takih prošenj;“;
(12) v členu 39 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
„2. eu-LISA logično ločeno z informacijskim sistemom EU vzpostavi, izvaja in na svojih tehničnih lokacijah gosti CRRS, ki vsebuje podatke in statistike iz člena 42(8) Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba Eurodac], člena 74 Uredbe (EU) 2018/1862 in člena 32 Uredbe (EU) 2019/816. Dostop do CRRS se izključno za namene poročanja in statistične namene dovoli organom iz člena 42(8) Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba Eurodac], člena 74 Uredbe (EU) 2018/1862 in člena 32 Uredbe (EU) 2019/816, in sicer prek nadzorovanega, varnega dostopa in posebnih uporabniških profilov.“;
(13) v členu 47 se v odstavek 3 vstavi nova alinea:
„Osebe, katerih podatki so evidentirani v sistemu Eurodac, so v skladu z odstavkom 1 obveščene o obdelavi osebnih podatkov za namene te uredbe, kadar se v sistem Eurodac posreduje nov podatkovni niz v skladu s členi 10, 12, 13, 14 in 14a Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba Eurodac].“;
(14) člen 50 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 50
Pošiljanje osebnih podatkov tretjim državam, mednarodnim organizacijam in
zasebnim subjektom
Brez poseganja v člen 31 Uredbe (ES) št. 767/2008, člena 25 in 26 Uredbe (EU) 2016/794, člena 37 in 38 Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba Eurodac], člen 41 Uredbe (EU) 2017/2226, člen 65 Uredbe (EU) 2018/1240 in opravljanje poizvedb v Interpolovih podatkovnih zbirkah prek ESP v skladu s členom 9(5) te uredbe, ki upoštevajo določbe Poglavja V Uredbe (EU) 2018/1725 in Poglavja V Uredbe (EU) 2016/679, se osebni podatki, ki so v sestavnih delih interoperabilnosti shranjeni ali jih ti obdelujejo ali do njih dostopajo, ne smejo posredovati ali dajati na voljo tretjim državam, mednarodnim organizacijam ali zasebnim subjektom.“;
(29) vstavi se člen 41a:
Člen 41a
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
3. Kadar odbor ne da mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.
V Bruslju,
Za Evropski parlament
Za Svet
Predsednik
Predsednik
OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1.Naslov predloga/pobude
Spremenjeni predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo biometričnih podatkov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o upravljanju azila in migracij] in Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o preselitvi] za ugotavljanje istovetnosti nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva ter o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi uredb (EU) 2018/1240 in (EU) 2019/818
1.2.Zadevna področja (programski sklop)
1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša
◻Nov ukrep
◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa
⌧ Podaljšanje obstoječega ukrepa
◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep
1.4.Cilji
1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo
Kot je napovedala predsednica von der Leyen v političnih usmeritvah, Sporočilo o novem paktu o migracijah in azilu (COM(2020) XXX final) predstavlja nov začetek, da bi pri upravljanju migracij in azila dosegli pravično ravnotežje med odgovornostjo za prosilce za mednarodno zaščito v Evropi in solidarnostjo med državami članicami. V zvezi s tem Komisija predlaga tudi nadaljnje izboljšave Eurodaca.
Komisija hkrati s Sporočilom o novem paktu o migracijah in azilu (COM(2020) XXX final) predstavlja spremenjeni predlog uredbe o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo biometričnih podatkov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o upravljanju azila in migracij] in Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o preselitvi] za ugotavljanje istovetnosti nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva ter o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi uredb (EU) 2018/1240 in (EU) 2019/818. Ta predlog temelji na besedilu začasnega dogovora, ki sta ga sozakonodajalca dosegla o predlogu za prenovitev uredbe Eurodac iz leta 2016, in podatkovni zbirki dodaja nov sklop funkcionalnosti.
Te nove funkcionalnosti bi omogočile, da se poleg prošenj za mednarodno zaščito štejejo tudi zadevni prosilci, da se pravilno izvaja okvir za interoperabilnost, kot je bil vzpostavljen zlasti z Uredbo (EU) 2019/818, da se ustrezno podpre novi predlog uredbe o upravljanju azila in migracij (reforma nekdanjega dublinskega sistema) ter da se zagotovita boljša povezava z vračanjem in tesna povezava s predlogom uredbe o preverjanju.
1.4.2.Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB
Specifični cilj št. 1 v letnem načrtu upravljanja GD HOME: krepitev in razvoj vseh vidikov skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z njegovo zunanjo razsežnostjo.
Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB: dejavnost 11: upravljanje meja.
Specifični cilj št. 1: razvoj novih funkcionalnosti Eurodaca.
Specifični cilj št. 2: nadgradnja zmogljivosti podatkovne zbirke Eurodaca.
1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice
Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.
Predlog temelji na začasnem dogovoru, ki sta ga sozakonodajalca dosegla o predlogu Komisije iz leta 2016 glede prenovitve uredbe Eurodac.
Namen predloga iz leta 2016 je bil pomagati državam članicam zagotoviti, da bo prošnjo prosilca za mednarodno zaščito obravnavala ena sama država članica, in zmanjšati zlorabe azilnega sistema z odvračanjem od izbiranja najugodnejše azilne ureditve v EU. Predlog naj bi poleg tega omogočil državam članicam, da na podlagi shranjenih podatkov identificirajo državljane tretjih držav z neurejenim statusom, ki nezakonito bivajo v EU. To bi državam članicam pomagalo pri ponovnem dokumentiranju državljanov tretjih držav za namen vrnitve v njihovo matično državo. Z znižanjem starosti za odvzem prstnih odtisov na šest let naj bi se podprla identifikacija mladoletnikov in po potrebi olajšalo iskanje družine v primerih, ko so mladoletniki ločeni od svojih družin, saj bi država članica lahko uvedla preiskavo, če bi iz ujemanja prstnih odtisov izhajalo, da so bili otroci nekoč v drugi državi članici. Prav tako bi se s predlogom okrepila zaščita mladoletnikov brez spremstva, ki ne zaprosijo vedno uradno za mednarodno zaščito in ki pobegnejo iz varstvenih ustanov ali socialnovarstvenih zavodov za otroke, katerim so bili dodeljeni. Evidentiranje mladoletnikov iz tretjih držav v Eurodacu bi tako prispevala k njihovemu spremljanju in preprečevanju, da bi postali žrtve izkoriščanja.
Sozakonodajalca sta med pogajanji uvedla vrsto sprememb. Tako sta bili v Eurodac dodani dve novi kategoriji oseb, in sicer osebe, evidentirane za namene izvedbe postopka sprejema v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX [uredba o preselitvi], in osebe, sprejete v skladu z nacionalnim programom za preselitev. Cilj teh dodanih kategorij je pomagati državam članicam pri pravilnem izvajanju uredbe o preselitvi. V skladu s členom 6 Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o preselitvi] sta to dva razloga, ki izključujeta sprejem v skladu s to uredbo; če ti podatki ne bi bili zapisani v Eurodacu, bi morala država članica, ki izvaja sprejemni postopek za preselitev, dvostransko preveriti z vsemi drugimi državami članicami, ali je bila zadevna oseba v enem od teh dveh položajev. Sozakonodajalca sta uvedla tudi spremembe, ki organom kazenskega pregona olajšujejo dostop do Eurodaca, tako da jim omogočajo iskanje na podlagi alfanumeričnih podatkov. Uvedla sta tudi potrebne določbe za shranjevanje skeniranih barvnih kopij osebnih dokumentov ali potnih listin v Eurodacu. Namen teh določb je bil olajšati vračanje.
S sedanjim predlogom, ki upošteva vse navedeno in to še nadgrajuje, bo sistem preoblikovan tako, da bo omogočal štetje prosilcev (in prosilcev, ki prvič zaprosijo za mednarodno zaščito). Za države članice in EU bo to koristen prvi korak pri kartiranju nedovoljenih gibanj in zagotavljanju ustreznega odziva politik za spopadanje s tem pojavom. Poleg tega se bo z novimi določbami zagotovila skladnost s predlogom uredbe o upravljanju azila in migracij (reforma nekdanjega dublinskega sistema). Ta predlog določa merilo za določitev odgovornosti za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, kadar je bila prošnja registrirana po tem, ko je bila zadevna oseba izkrcana po operaciji iskanja in reševanja (v skladu s sedanjimi pravili za te osebe velja merilo nezakonitega vstopa). Čeprav so pravila za določitev odgovornosti za obravnavanje prošenj za to novo kategorijo enaka kot za osebe, ki vstopijo nezakonito, je razlikovanje pomembno zaradi tega, ker se države članice izkrcanja soočajo s posebnimi izzivi, saj za osebe, ki se izkrcajo v okviru iskanja in reševanja, ne morejo uporabiti enakih orodij kot za osebe, ki nezakonito prečkajo zunanjo kopensko ali zračno mejo EU. Zato bi morala za te osebe v Eurodacu obstajati ločena kategorija, namesto da bi bile evidentirane kot osebe, ki mejo prečkajo nezakonito (kot je trenutna praksa). V Eurodacu se bo jasno odražal tudi prenos odgovornosti med državami članicami, s čimer se bodo pospešili azilni postopki. Z varnostnim opozorilom, ki se bo po potrebi vneslo na podlagi novega postopka preverjanja, se bo olajšala tudi uporaba pravil o premestitvi, saj so osebe, ki predstavljajo varnostno grožnjo, izključene iz premestitve. Prav tako bi se z uvedbo polja za navedbo države članice, ki je prosilcu izdala vizum ali ga podaljšala ali v imenu katere je bil prosilcu izdan vizum, in številke vloge za izdajo vizuma olajšala uporaba meril za določitev odgovornosti za tiste države članice ali pridružene države, ki jih Uredba VIS ne zavezuje, vendar izdaja vizuma kljub temu vpliva nanje. Zato bodo države članice z jasnim označevanjem vseh teh elementov v Eurodacu imele koristi od v celoti gledano hitrejšega azilnega postopka. Prav tako bo novi predlog s prilagoditvijo rokov in boljšo povezavo z vračanjem zagotovil tesno povezavo s preverjanjem, saj bo v sistemu označeno, ali je bila vloga zavrnjena in oseba nima pravice ostati ter ali je bila odobrena pomoč pri prostovoljnem vračanju in reintegraciji.
S sedanjim predlogom bo uveden tudi niz posledičnih sprememb, povezanih z okvirom za interoperabilnost, vključno s spremembami uredbe o interoperabilnosti. Potrebne pravne in finančne utemeljitve za navedene spremembe so navedene v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga uredbe za interoperabilnost in ne bodo zajete v tem dokumentu.
1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic
Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.
Med nadgradnjo centralnega sistema, med drugim zaradi izvajanja okvira za interoperabilnost
Po odobritvi osnutka predloga in sprejetju tehničnih specifikacij bo centralni sistem Eurodaca nadgrajen v smislu zmogljivosti in prepustnosti za posredovanje podatkov iz nacionalnih dostopnih točk držav članic. Agencija eu-LISA bo usklajevala vodenje projekta nadgradnje centralnega sistema in nacionalnih sistemov na ravni EU ter vključevanje nacionalnih enotnih vmesnikov, ki ga bodo izvedle države članice na nacionalni ravni.
Specifični cilj: pripravljenost na delovanje, ko bo začela veljati nova uredba o upravljanju azila in migracij (reforma nekdanjega dublinskega sistema).
Kazalnik: da bi sistem postal operativen, mora eu-LISA sporočiti, da se je uspešno končal celoviti preskus centralnega sistema Eurodaca, ki ga bo izvedla skupaj z državami članicami.
Ko bo novi centralni sistem začel delovati (člen 42 prvotnega predloga iz leta 2016, o katerem sta se sozakonodajalca začasno dogovorila)
Ko bo Eurodac začel delovati, bo eu-LISA zagotovila, da bodo vzpostavljeni sistemi za spremljanje delovanja sistema glede na cilje. Agencija eu-LISA bi morala konec vsakega leta Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predložiti poročilo o dejavnostih centralnega sistema, med drugim o njegovem tehničnem delovanju in varnosti. Letno poročilo bo vključevalo informacije o upravljanju in delovanju Eurodaca glede na vnaprej določene količinske kazalnike za njegove cilje.
Agencija eu-LISA bi morala v treh letih od sprejetja uredbe opraviti študijo o tehnični izvedljivosti vključitve programske opreme za prepoznavanje obraza v centralni sistem. Taka programska oprema bi omogočila zanesljive in natančne rezultate po primerjavi podatkov o podobi obraza.
Komisija bo v sedmih letih od sprejetja uredbe, nato pa vsaka štiri leta pripravila splošno oceno Eurodaca, pri čemer bo preverila dosežene rezultate glede na cilje in učinek na temeljne pravice, vključno s tem, ali je dostop organov kazenskega pregona povzročil posredno diskriminacijo oseb, ki jih zajema ta uredba, ugotovila, ali temeljna načela še veljajo, in ocenila morebitne posledice za prihodnje delovanje, pripravila pa bo tudi vsa potrebna priporočila. Komisija bo oceno predložila Evropskemu parlamentu in Svetu.
Posamezne države članice in Europol bodo pripravili letna poročila o učinkovitosti primerjave podatkov o prstnih odtisih s podatki iz Eurodaca za namene kazenskega pregona, ki bodo zajemala statistične podatke o številu takih zahtev in prejetih zadetkov.
1.5.Utemeljitev predloga/pobude
1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude
(1) Določitev države članice, ki je v skladu z novim predlogom uredbe o upravljanju azila in migracij odgovorna za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito.
(2) Preverjanje identitete državljanov tretjih držav z neurejenim statusom, ki vstopijo v EU ali se gibajo znotraj nje, za namene ponovnega dokumentiranja in vračanja.
(3) Pomoč pri identifikaciji ranljivih državljanov tretjih držav, kot so mladoletniki, ki pogosto postanejo žrtve tihotapljenja.
(4) Okrepitev boja proti mednarodni kriminaliteti, terorizmu in drugim grožnjam varnosti.
(4) Pomoč pri uporabi Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o preselitvi], in sicer z olajšanjem uporabe razlogov za izključitev (kot je pojasnjeno v točki 1.4.3).
(5) Pomoč pri kartiranju nedovoljenih gibanj s štetjem prosilcev (in prosilcev, ki so prvič zaprosili za vizum).
(6) Podpora učinkovitemu izvajanju okvira za interoperabilnost (vključno s spremembami uredbe o interoperabilnosti) ter v tem kontekstu podpora ciljem vizumskega informacijskega sistema (VIS) in Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS). Kar zadeva VIS, imajo organi, pristojni za izdajo vizumov, dostop do Eurodaca za namen vpogleda v podatke v formatu, ki omogoča samo branje; to bo prispevalo k obravnavi vlog za izdajo vizuma in odločanju o njih. Kar zadeva sistem ETIAS, bodo posebne določbe v uredbi o sistemu Eurodac omogočile primerjavo podatkov v sistemu ETIAS s podatki v Eurodacu, da se lahko opravijo preverjanja iz člena 20 uredbe o sistemu ETIAS. Poleg tega imajo nacionalne enote ETIAS dostop do podatkovne zbirke Eurodaca in lahko za namene obravnave prošenj za odobritev potovanja vanjo vpogledajo v formatu, ki omogoča samo branje.
1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.
Razlogi za ukrepanje na evropski ravni (predhodno)
Nobena država članica se sama ne more spopadati z nezakonitim priseljevanjem, nedovoljenimi gibanji ali sama ne more obravnavati vseh prošenj za azil, vloženih v EU. Kot smo že več let priča v EU, lahko oseba vstopi v EU prek zunanjih meja, vendar se ne prijavi na za to določenem mejnem prehodu. To se je dogajalo zlasti v letih 2014 in 2015, ko je v EU prek osrednje in južne sredozemske poti prispelo več kot milijon migrantov brez urejenega statusa. Podobno smo bili od leta 2015 priča nadaljnjim gibanjem iz držav z zunanjimi mejami v druge države članice. Spremljanja skladnosti s predpisi in postopki EU, kakršen je postopek za določitev države članice, ki je odgovorna za obravnavo prošnje za azil, torej ni mogoče izvajati samo v okviru ukrepov posameznih držav članic. Na območju brez notranjih meja bi bilo treba proti nezakonitemu priseljevanju ukrepati skupaj. Ob upoštevanju navedenega je EU glede sprejemanja ustreznih ukrepov v boljšem položaju kot države članice.
Podobno države članice same ne morejo učinkovito uporabiti razlogov za izključitev na podlagi Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o preselitvi].
Uporaba treh obstoječih obsežnih informacijskih sistemov EU (SIS, VIS in Eurodac) je koristna za upravljanje meja. Z boljšimi informacijami o čezmejnem gibanju državljanov tretjih držav na ravni EU bi se zagotovila dejanska podlaga za razvoj in prilagoditev migracijske politike EU. Zato je bila potrebna tudi sprememba uredbe Eurodac, da se ji doda še drugoten namen, in sicer, da se dovoli dostop do podatkov zaradi nadzora nad nezakonitimi migracijami migrantov brez urejenega statusa v EU in njihovega nedovoljenega gibanja znotraj nje (predlog iz leta 2016). Tega cilja države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, saj lahko tako spremembo predlaga samo Komisija. Po analogiji lahko spremembe, potrebne za učinkovito izvajanje okvira za interoperabilnost, predlaga le Komisija.
Pričakovana ustvarjena dodana vrednost Unije (naknadno)
Pričakuje se, da bo imela uredba Eurodac dodano vrednost na več ravneh. Prvič, zagotovila naj bi učinkovito in hitro uporabo pravil iz predloga uredbe o upravljanju azila in migracij (nekdanji dublinski sistem), in sicer z jasnim označevanjem potrebnih informacij, kot so prenos odgovornosti z ene države članice na drugo, podatki za premestitev ali podatki, pomembni za določitev odgovornosti. Drugič, bolje naj bi pomagala pri nadzoru nezakonitega priseljevanja in odkrivanju nedovoljenih gibanj, med drugim s tem, da se bodo poleg prošenj šteli tudi prosilci. Tretjič, z zagotavljanjem informacij, potrebnih za oceno v fazi postopka sprejema, naj bi zagotovila učinkovito uporabo uredbe o preselitvi. Če take informacije ne bi bilo v Eurodacu, bi jih morala država članica, ki vodi tak sprejemni postopek, pridobiti z dvostranskimi stiki z vsemi drugimi državami članicami. Četrtič, zagotovila naj bi delovanje Eurodaca v okviru za interoperabilnost, saj morajo imeti nekatere določbe uredb o interoperabilnosti ustreznice v pravnih aktih, ki urejajo podatkovne zbirke, ki jih zajema interoperabilnost. Nazadnje naj bi uredba olajšala vračanje in zagotovila tesno povezavo s preverjanjem.
1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti
Glavno spoznanje iz nadgradnje centralnega sistema po sprejetju prenovljene uredbe Eurodac je bil pomen zgodnjega vodenja projektov s strani držav članic in potreba po zagotovitvi, da projekt nadgradnje nacionalnih povezav poteka ob upoštevanju mejnikov. Čeprav je eu-LISA določila strog časovni načrt vodenja projekta za nadgradnjo centralnega sistema in nacionalnih povezav držav članic, se kar nekaj držav članic do 20. julija 2015 (dve leti po sprejetju uredbe) še ni povezalo s centralnim sistemom ali pa je obstajalo tveganje, da jim to ne bo uspelo.
V okviru delavnice o pridobljenih izkušnjah po nadgradnji centralnega sistema leta 2015 so države članice obenem poudarile, da je pri naslednji nadgradnji centralnega sistema potrebna faza postopnega razvoja za zagotovitev, da se bodo z njim lahko pravočasno povezale vse države članice.
Našle so se alternativne rešitve za tiste države članice, ki so potrebovale najdlje, da so se povezale s centralnim sistemom v letu 2015. V okviru teh rešitev je eu-LISA eni državi članici posodila rešitev za nacionalno dostopno točko / prenos podobe prstnega odtisa (NAP/FIT), ki jo je agencija uporabila za simulacije pri testiranju, ker zadevni državi članici ni uspelo zagotoviti potrebnih sredstev za začetek postopka za oddajo javnega naročila kmalu po sprejetju uredbe Eurodac. Dve drugi državi članici sta se morali zateči k uporabi internih rešitev za povezavo, preden sta namestili rešitvi NAP/FIT, pridobljeni z javnim naročilom.
eu-LISA je s ponudnikom storitev podpisala okvirno pogodbo za razvoj funkcij in za storitve vzdrževanja Eurodaca. Mnoge države članice so to okvirno pogodbo uporabile za naročilo standardizirane rešitve NAP/FIT ter si s tem prihranile čas in denar, ker jim ni bilo treba organizirati nacionalnega postopka za oddajo javnega naročila. O podobni okvirni pogodbi bi bilo treba razmisliti tudi za prihodnjo nadgradnjo.
1.5.4.Skladnost in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti
Ta predlog bi bilo treba obravnavati kot del nadaljnjega razvoja dublinske uredbe, ki naj bi ga nadomestili uredba o upravljanju azila in migracij, Sporočilo Komisije o novem paktu o azilu in migracijah (COM(2020) XXX final) in sporočilo Komisije z naslovom „Trdnejši in pametnejši informacijski sistemi za meje in varnost“, pa tudi v povezavi z oddelkom za meje Sklada za notranjo varnost kot del večletnega finančnega okvira in uredbe o ustanovitvi eu-LISA.
Na ravni Komisije je za vzpostavitev Eurodaca pristojen Generalni direktorat za migracije in notranje zadeve.
1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic
◻ Časovno omejeno
–◻
od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,
–◻
finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.
⌧ Časovno neomejeno
–izvajanje z razvojno fazo v prvih treh letih po sprejetju,
–ki mu sledita začetek delovanja in vzdrževanje.
1.7.Načrtovani načini upravljanja
◻ Neposredno upravljanje – Komisija:
–◻ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,
–◻
prek izvajalskih agencij.
◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.
⌧ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:
–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,
–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),
–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,
–⌧ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,
–◻ subjektom javnega prava,
–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,
–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,
–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.
–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.
Opombe
Komisija bo odgovorna za splošno upravljanje ukrepa, eu-LISA pa bo odgovorna za razvoj, delovanje in vzdrževanje sistema.
2.UKREPI UPRAVLJANJA
2.1.Pravila o spremljanju in poročanju
Navedite pogostost in pogoje.
Pravila o spremljanju in ocenjevanju Eurodaca so v členu 42 prvotnega predloga iz leta 2016:
Letno poročilo: spremljanje in ocena
1. Agencija eu-LISA Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov predloži letno poročilo o dejavnostih centralnega sistema, vključno z njegovim tehničnim delovanjem in varnostjo. Letno poročilo vključuje informacije o upravljanju in delovanju Eurodaca glede na vnaprej določene količinske kazalnike za cilje iz odstavka 2.
2. Agencija eu-LISA zagotovi, da so vzpostavljeni postopki za spremljanje delovanja centralnega sistema glede na cilje v zvezi s storilnostjo, gospodarnostjo in kakovostjo storitev.
3. Za namene tehničnega vzdrževanja, poročanja in statistik ima eu-LISA dostop do potrebnih informacij o postopkih obdelave podatkov, ki se izvajajo v centralnem sistemu.
3a.
Agencija eu-LISA v treh letih po sprejetju uredbe izvede študijo o tehnični izvedljivosti vključitve programske opreme za prepoznavanje obraza v centralni sistem za namene primerjave podob obraza. S študijo se oceni zanesljivost in natančnost rezultatov, pridobljenih s programsko opremo za prepoznavanje obraza za namene Eurodaca, in oblikujejo priporočila pred uvedbo tehnologije za prepoznavanje obraza v centralni sistem.
4. Komisija v sedmih letih od sprejetja uredbe, nato pa vsaka štiri leta pripravi splošno oceno Eurodaca, pri čemer preveri dosežene rezultate glede na cilje in učinek na temeljne pravice, vključno s tem, ali je dostop organov kazenskega pregona povzročil posredno diskriminacijo oseb, ki jih zajema ta uredba, ter ugotovi, ali temeljna načela še vedno veljajo, in oceni morebitne posledice za prihodnje delovanje, pripravi pa bo tudi vsa potrebna priporočila. Komisija oceno predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.
5. Države članice eu-LISA in Komisiji zagotovijo informacije, potrebne za pripravo letnega poročila iz odstavka 1.
6. Agencija eu-LISA, države članice in Europol Komisiji zagotovijo informacije, ki so potrebne za pripravo splošne ocene iz odstavka 4. Te informacije ne smejo ogroziti delovnih metod ali vključevati informacij, ki razkrivajo vire, člane osebja ali preiskave imenovanih organov.
7. V skladu s predpisi nacionalnega prava o objavi informacij občutljive narave posamezne države članice in Europol pripravijo letna poročila o učinkovitosti primerjave podatkov o prstnih odtisih s podatki iz Eurodaca za namene kazenskega pregona, ki morajo zajemati informacije in statistične podatke o:
–
natančnem namenu primerjave, vključno z vrsto terorističnega dejanja ali drugega hudega kaznivega dejanja,
–
razlogih za utemeljen sum,
–
utemeljenih razlogih proti izvedbi primerjave z drugimi državami članicami v okviru Sklepa 2008/615/PNZ, v skladu s členom 32(1) te uredbe,
–
številu zahtev za primerjavo,
–
številu in vrsti zadev, ki so vodile do uspešne identifikacije, ter
–
potrebi in uporabi izjemno nujnih primerov, vključno s tistimi primeri, pri katerih se po naknadnem preverjanju, ki ga je opravil organ, pristojen za preverjanje, ta nujnost ni sprejela.
Letna poročila držav članic in Europola se pošljejo Komisiji do 30. junija naslednjega leta.
8. Na podlagi letnih poročil držav članic in Europola iz odstavka 7 in poleg splošne ocene iz odstavka 4 Komisija pripravi letno poročilo o dostopanju organov kazenskega pregona do podatkov iz Eurodaca ter ga posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov.
2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi
2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol
Agencija eu-LISA naj bi bila center odličnosti na področju razvoja in upravljanja obsežnih informacijskih sistemov. Izvaja dejavnosti, povezane z razvojem/nadgradnjo in delovanjem centralnega sistema Eurodaca.
Pravno sprejetje in razvoj
Po sprejetju osnutka predloga / izvedbenih aktov in po sprejetju tehničnih specifikacij bo centralni sistem Eurodaca nadgrajen. V razvojni fazi bo vse razvojne dejavnosti izvajala eu-LISA. Usklajevala bo vodenje projekta nadgradnje centralnega sistema in nacionalnih sistemov na ravni EU ter vključevanje nacionalnih enotnih vmesnikov, ki ga bodo izvedle države članice na nacionalni ravni.
Začetek delovanja
Da bi sistem postal operativen, mora eu-LISA sporočiti, da se je uspešno končal celoviti preskus centralnega sistema Eurodaca, ki ga bo izvedla skupaj z državami članicami.
Delovanje
Agencija eu-LISA bo med operativno fazo tehnično vzdrževala sistem in spremljala njegovo delovanje glede na cilje. Agencija eu-LISA bi morala konec vsakega leta Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predložiti poročilo o dejavnostih centralnega sistema, s katerim bi se zagotovili zanesljivi in natančni rezultati.
2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje
Ugotovljena so naslednja tveganja:
1) težave za eu-LISA pri upravljanju razvoja in integracije tega sistema vzporedno z razvojem drugih bolj zapletenih sistemov (vstopno-izstopni sistem, AFIS za SIS II, VIS itd.) v istem časovnem obdobju;
2) nadgrajeni Eurodac je treba povezati z nacionalnimi informacijskimi sistemi, ki jih je treba v celoti uskladiti s centralnimi zahtevami. Razprave z državami članicami glede zagotovitve enotne uporabe sistema lahko povzročijo zamudo v razvoju.
Zgoraj opisana tveganja pomenijo tipična projektna tveganja, in sicer da:
1. projekt ne bo dokončan pravočasno;
2. projekt ne bo dokončan v okviru proračuna;
3. projekt ne bo izveden v celotnem obsegu.
Prvo tveganje je najpomembnejše, saj prekoračitev časovnega okvira prinaša višje stroške, ker so ti večinoma povezani s trajanjem, na primer stroški za osebje, letni stroški licenc itd.
Ta tveganja je mogoče ublažiti s tehnikami vodenja projektov, vključno z načrtovanjem za primere nepredvidenih dogodkov pri razvojnih projektih in zagotavljanjem dovolj osebja za kritje povečanega obsega dela. Ocena potrebnega napora se namreč običajno opravi ob predpostavki enakomerne porazdelitve delovne obremenitve po obdobju, dejansko pa pri projektih prihaja do neenakomernih delovnih obremenitev, ki se pokrijejo z dodelitvijo več virov.
Za to razvojno delo obstaja več tveganj v zvezi z uporabo zunanjega izvajalca:
1. zlasti tveganje, da izvajalec projektu ne bo namenil zadostnih sredstev ali da ne bo zasnoval in razvil najsodobnejšega sistema;
2. tveganje, da izvajalec pri upravljanju obsežnih informacijskih projektov ne bo v celoti upošteval upravnih tehnik in metod kot načina za znižanje stroškov;
3. nazadnje, ni mogoče v celoti izključiti tveganja, da se bo izvajalec iz razlogov, ki niso povezani s tem projektom, znašel v finančnih težavah.
Ta tveganja se blažijo z oddajo javnih naročil na podlagi robustnih meril kakovosti, preverjanjem referenc izvajalcev in ohranjanjem trdnih odnosov z njimi. Nazadnje je mogoče v skrajnem primeru vključiti in uporabiti stroge klavzule o pogodbenih kaznih in odpovedi pogodbe.
2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)
Agencija eu-LISA naj bi bila center odličnosti na področju razvoja in upravljanja obsežnih informacijskih sistemov. Izvaja dejavnosti, povezane z razvojem/nadgradnjo in delovanjem centralnega sistema Eurodaca.
Računovodski izkazi te agencije, za katere se uporablja postopek razrešnice, se predložijo v odobritev Računskemu sodišču. Služba Komisije za notranjo revizijo bo izvajala revizije v sodelovanju z notranjim revizorjem agencije.
Komisija poroča o razmerju med „stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev“. Kar zadeva pooblaščene subjekte za posredno upravljanje in decentralizirane agencije, h katerim spada tudi eu-LISA, je GD HOME v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2018 to razmerje opredelil kot 0,31 %. Agencija eu-LISA o tem kazalniku ne poroča ločeno. Agencija eu-LISA je za svoj zaključni račun za leto 2017 prejela revizijsko mnenje brez pridržkov, kar pomeni, da je stopnja napake nižja od 2 %. Nič ne kaže na to, da se bo stopnja napake v prihodnjih letih poslabšala.
2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti
Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.
Predvideni ukrepi za boj proti goljufijam so določeni v členu 50 Uredbe (EU) št. 2018/1726, ki določajo naslednje:
1. za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejavnosti se uporabljata Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredba (EU) 2017/1939;
2. agencija pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah OLAF in brez odlašanja sprejme ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse zaposlene agencije, z uporabo predloge, določene v Prilogi k navedenemu sporazumu;
3. Računsko sodišče lahko pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so od agencije prejeli sredstva Unije, izvaja revizije na podlagi dokumentacije in inšpekcije na kraju samem;
4. OLAF lahko v skladu z določbami in postopki, določenimi v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96, (49) izvaja preiskave, vključno s pregledi na kraju samem in inšpekcijskimi pregledi, da ugotovi, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršne koli druge nezakonite dejavnosti, ki vpliva na finančne interese Unije, v zvezi z nepovratnimi sredstvi ali pogodbami, ki jih financira agencija;
5. brez poseganja v odstavke 1, 2, 3 in 4 pogodbe ter sporazumi in sklepi o nepovratnih sredstvih agencije vsebujejo določbe, ki Računsko sodišče, OLAF in EJT izrecno pooblaščajo za izvajanje takšnih revizij in preiskav v skladu z njihovimi zadevnimi pristojnostmi.
Uporabljala se bo strategija GD HOME za preprečevanje in odkrivanje goljufij.
3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1.Zadevni razdelek večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice
Razdelek večletnega finančnega okvira
|
Proračunska vrstica
|
Vrsta
odhodkov
|
Prispevek
|
|
Razdelek 4: Migracije in upravljanje meja
Poglavje 11: Upravljanje meja
|
dif./nedif.
|
držav Efte
|
držav kandidatk
|
tretjih držav
|
po členu [21(2)(b)] finančne uredbe
|
4
|
11.1002 – Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice (eu-LISA)
|
dif.
|
NE
|
NE
|
DA*
|
NE
|
*eu-LISA prejme prispevke od držav, pridruženih Schengenskemu sporazumu (NO, IS, CH, LI)
3.2.Ocenjene posledice za odhodke
3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Razdelek
večletnega finančnega okvira
|
11
|
Upravljanje meja
|
eu-LISA
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
SKUPAJ
|
Naslov 1: Odhodki za zaposlene
|
obveznosti
|
(1a)
|
0,300
|
0,300
|
0,300
|
0,300
|
0,300
|
0,300
|
0,300
|
2,100
|
|
plačila
|
(1b)
|
0,300
|
0,300
|
0,300
|
0,300
|
0,300
|
0,300
|
0,300
|
2,100
|
Naslov 2: Infrastruktura in odhodki iz poslovanja
|
obveznosti
|
(2a)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
plačila
|
(2b)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Naslov 3: Odhodki iz poslovanja*
|
obveznosti
|
(3a)
|
13,700
|
21,030
|
14,870
|
5,500
|
5,500
|
5,500
|
5,500
|
71,600
|
|
plačila
|
(3b)
|
13,700
|
21,030
|
14,870
|
5,500
|
5,500
|
5,500
|
5,500
|
71,600
|
Odobritve za eu-LISA
SKUPAJ
|
obveznosti
|
=1a+2a+3a
|
14,000
|
21,330
|
15,170
|
5,800
|
5,800
|
5,800
|
5,800
|
73,700
|
|
plačila
|
= 1b +2b +3b
|
14,000
|
21,330
|
15,170
|
5,800
|
5,800
|
5,800
|
5,800
|
73,700
|
Razdelek
večletnega finančnega okvira
|
7
|
Evropska javna uprava
|
Ta oddelek bi bilo treba izpolniti s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v
Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga
, ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
GD HOME
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
SKUPAJ
|
Človeški viri
|
0,450
|
0,450
|
0,450
|
0,450
|
0,450
|
0,450
|
0,450
|
3,150
|
Drugi upravni odhodki
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Odobritve iz RAZDELKA 7
večletnega finančnega okvira SKUPAJ
|
(obveznosti skupaj = plačila skupaj)
|
0,450
|
0,450
|
0,450
|
0,450
|
0,450
|
0,450
|
0,450
|
3,150
|
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
|
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
SKUPAJ
|
Odobritve iz vseh RAZDELKOV
večletnega finančnega okvira
SKUPAJ
|
obveznosti
|
14,450
|
21,780
|
15,620
|
6,250
|
6,250
|
6,250
|
6,250
|
76,850
|
|
plačila
|
14,450
|
21,780
|
15,620
|
6,250
|
6,250
|
6,250
|
6,250
|
76,850
|
Stroškov, povezanih z Europolom, ni, saj stroške, povezane z Europolovo točko dostopa, krije Europol.
3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za agencijo eu-LISA – preglednica realizacij
–◻
Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.
–⌧
Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Cilji in realizacije
|
|
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
SKUPAJ
|
|
|
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
|
|
vrsta
|
povprečni stroški
|
število
|
stroški
|
število
|
stroški
|
število
|
stroški
|
število
|
stroški
|
število
|
stroški
|
število
|
stroški
|
število
|
stroški
|
število
|
stroški
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
SPECIFIČNI CILJ št. 1: razvoj novih funkcionalnosti Eurodaca
|
– realizacija
|
Izvajalec
|
|
|
0,130
|
|
0,670
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
–
|
0,800
|
Seštevek za specifični cilj št. 1
|
–
|
0,130
|
–
|
0,670
|
–
|
–
|
–
|
–
|
–
|
–
|
–
|
–
|
–
|
–
|
–
|
0,800
|
SPECIFIČNI CILJ št. 2: nadgradnja zmogljivosti podatkovne zbirke Eurodaca
|
– realizacija
|
strojna oprema, programska oprema
|
|
|
7,870
|
|
11,260
|
|
8,870
|
|
|
|
|
|
|
|
|
–
|
28,000
|
– realizacija
|
vzdrževanje
|
|
|
3,400
|
|
3,500
|
|
2,700
|
|
2,400
|
|
2,400
|
|
2,400
|
|
2,400
|
–
|
19,200
|
– realizacija
|
projekti + razvoj
|
|
|
0,800
|
|
0,800
|
|
0,800
|
|
1,000
|
|
1,000
|
|
1,000
|
|
1,000
|
–
|
6,400
|
– realizacija
|
preselitve
|
|
|
0,400
|
|
0,500
|
|
0,100
|
|
|
|
|
|
|
|
|
–
|
1,000
|
– realizacija
|
iskanje z alfanumeričnimi podatki
|
|
|
1,000
|
|
1,000
|
|
0,500
|
|
|
|
|
|
|
|
|
–
|
2,500
|
– realizacija
|
kopije potnih listov
|
|
|
0,100
|
|
0,300
|
|
0,100
|
|
|
|
|
|
|
|
|
–
|
0,500
|
– realizacija
|
prepoznavanje obraza v sistemu Eurodac
|
|
|
|
|
3,000
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
–
|
3,000
|
– realizacija
|
dodatno vzdrževanje sistema Eurodac (strojna oprema/programska oprema/aktivno)
|
|
|
|
|
|
|
1,800
|
|
2,100
|
|
2,100
|
|
2,100
|
|
2,100
|
–
|
10,200
|
Seštevek za specifični cilj št. 2
|
|
|
|
20,360
|
|
14,870
|
|
5,500
|
|
5,500
|
|
5,500
|
|
5,500
|
–
|
70,800
|
SKUPAJ za cilja 1 in 2
|
|
|
|
21,030
|
|
14,870
|
|
5,500
|
|
5,500
|
|
5,500
|
|
5,500
|
–
|
71,600
|
3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve
(1)Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.
(2)Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Leta
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
SKUPAJ
|
RAZDELEK 7
večletnega finančnega okvira
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Človeški viri
|
0,450
|
0,450
|
0,450
|
0,450
|
0,450
|
0,450
|
0,450
|
3,150
|
Drugi upravni odhodki
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Seštevek za RAZDELEK 7
večletnega finančnega okvira
|
0,450
|
0,450
|
0,450
|
0,450
|
0,450
|
0,450
|
0,450
|
3,150
|
Odobritve zunaj
RAZDELKA 7
večletnega finančnega okvira
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Človeški viri
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Drugi upravni odhodki
upravne narave
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Seštevek za odobritve
zunaj RAZDELKA 7
večletnega finančnega okvira
|
|
|
|
|
|
|
|
|
GD HOME SKUPAJ
|
0,450
|
0,450
|
0,450
|
0,450
|
0,450
|
0,450
|
0,450
|
3,150
|
Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.
3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih
(1)Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.
(2)Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa
Leta
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
|
Sedež in predstavništva Komisije
|
3
|
3
|
3
|
3
|
3
|
3
|
3
|
Delegacije
|
|
|
|
|
|
|
|
Raziskave
|
|
|
|
|
|
|
|
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) – PU, LU, NNS, ZU in MSD
Razdelek 7
|
Financirano iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira
|
– na sedežu
|
|
|
|
|
|
|
|
|
– na delegacijah
|
|
|
|
|
|
|
|
Financirano iz sredstev programa
|
– na sedežu
|
|
|
|
|
|
|
|
|
– na delegacijah
|
|
|
|
|
|
|
|
Raziskave
|
|
|
|
|
|
|
|
Drugo (navedite)
|
|
|
|
|
|
|
|
GD HOME SKUPAJ
|
3
|
3
|
3
|
3
|
3
|
3
|
3
|
Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.
Opis nalog:
Uradniki in začasni uslužbenci
|
Različne naloge v zvezi z Eurodacom, npr. v smislu priprave mnenja Komisije o letnem delovnem programu in spremljanju njegovega izvajanja, nadzora priprave proračuna agencije in spremljanja njegovega izvrševanja, pomoči agenciji pri razvoju njenih dejavnosti v skladu s politikami EU, vključno s sodelovanjem na sestankih strokovnjakov itd.
|
Zunanji sodelavci
|
|
Ocenjene posledice za osebje (dodatni EPDČ) – kadrovski načrt za eu-LISA
Delovna mesta (kadrovski načrt)
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
Dodatna delovna mesta
|
2
|
2
|
2
|
2
|
2
|
2
|
2
|
Zaposlovanje je načrtovano za januar 2021. Vse osebje mora biti na voljo od začetka leta 2021, da se omogoči pravočasen začetek razvoja in zagotovi začetek delovanja Eurodaca v letu 2021. Za izvajanje projektov kot tudi za operativno podporo in vzdrževanje sistema po začetku delovanja sta potrebna dva nova začasna uslužbenca (PU). Ti viri bodo uporabljeni za:
·podporo izvajanju projekta kot člani projektne skupine, vključno z dejavnostmi, kot so: opredelitev zahtev in tehničnih specifikacij, sodelovanje in podpora državam članicam med izvajanjem, posodobitve kontrolnega dokumenta vmesnika, spremljanje izvedbe naročil, testiranje (vključno z usklajevanjem testiranja s strani držav članic), zagotavljanje in posodobitve dokumentacije itd.;
·podporo prehodnim dejavnostim za vzpostavitev sistema v sodelovanju z izvajalcem dejavnosti (spremljanje posameznih različic, posodobitve operativnega postopka, usposabljanja (tudi dejavnosti usposabljanja v državah članicah) itd.);
·podporo dolgoročnim dejavnostim, opredelitev specifikacij, pripravo pogodb v primeru preoblikovanja sistema (npr. zaradi prepoznavanja podob) ali v primeru, da bo treba novo pogodbo za vzdrževanje Eurodaca v delovnem stanju spremeniti tako, da bo zajemala dodatne spremembe (iz tehnične in finančne perspektive);
·zagotavljanje podpore na drugi ravni po začetku delovanja ter med stalnim vzdrževanjem in delovanjem.
Oba nova človeška vira (EPDČ, ZU) bosta dopolnjevala notranje zmogljivosti ekipe, ki se bodo prav tako uporabljale za projektno/pogodbeno in finančno spremljanje ter operativne dejavnosti. Z zaposlitvijo začasnih uslužbencev se bosta zagotovila ustrezno trajanje in neprekinjenost pogodb, da se zagotovi neprekinjeno poslovanje in uporaba istih specializiranih ljudi za dejavnosti operativne podpore tudi po zaključku projekta. Poleg tega dejavnosti operativne podpore zahtevajo dostop do produkcijskega okolja, ki ga ni mogoče odobriti pogodbenim izvajalcem ali zunanjim sodelavcem.
3.2.4.Udeležba tretjih oseb pri financiranju
V predlogu/pobudi:
(1)ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;
(2)je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:
odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Leta
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
SKUPAJ
|
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Sofinancirane odobritve SKUPAJ
|
|
|
|
|
|
|
|
|
3.3.Ocenjene posledice za prihodke
(1)Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.
(2)Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
◻
za lastna sredstva,
⌧
za druge prihodke.
navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice
⌧ Zadevna vrstica odhodkov v proračunu eu-LISA
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Prihodkovna proračunska vrstica
|
Posledice predloga/pobude
|
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
Ustrezna prihodkovna vrstica v proračunu eu-LISA
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.
[…]
Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).
Agencija eu-LISA bo prejemala prispevke držav, ki so se pridružile izvajanju ukrepov, povezanih z Eurodacom, kot je določeno v ustreznih sporazumih.*
Izračun bo temeljil na izračunih prihodkov za izvajanje sistema Eurodac iz držav, ki trenutno v splošni proračun Evropske unije (porabljena plačila) prispevajo letni znesek za zadevno proračunsko leto, izračunano v skladu z deležem njihovega bruto domačega proizvoda v primerjavi z bruto domačim proizvodom vseh udeleženih držav. Ker so porabljena plačila znana šele naknadno, bodo zneski za zadevna leta znani šele naknadno, zato smo namesto dejanskih zneskov navedli p.m. Dejanski zneski bi morali temeljiti na podatkih Eurostata in se lahko razlikujejo glede na gospodarski položaj sodelujočih držav.
* Sporazum med Evropsko skupnostjo in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o kriterijih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici, na Islandiji ali na Norveškem (UL L 93, 3.4.2001, str. 40).
Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici (UL L 53, 27.2.2008, str. 5).
Protokol med Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici (UL L 160, 18.6.2011, str. 39).
Protokol med Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici (2006/0257 CNS, sklenjen 24. oktobra 2008, še ni objavljen v UL) in Protokol k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o kriterijih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici, na Islandiji ali na Norveškem (UL L 93, 3.4.2001).