20.12.2013

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/320

---

UREDBA (EU) št. 1303/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 17. decembra 2013

o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 177 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenj Odbora regij (2),

ob upoštevanju mnenj Računskega sodišča (3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da si mora Unija za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije prizadevati zmanjšati neskladja med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi ali otokov, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti podeželju, območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer. Unija mora v skladu s členom 175 PDEU podpirati uresničevanje teh ciljev z delovanjem v okviru Usmerjevalnega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropske investicijske banke in drugih instrumentov.

(2)

Za izboljšanje usklajevanja in harmonizacije delovanja skladov za podporo v okviru kohezijske politike, to so Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS) in Kohezijski sklad, s skladi za razvoj podeželja, to je Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP), ter skladi s področja pomorstva in ribištva, in sicer ukrepom, ki se financirajo v okviru deljenega upravljanja iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR), je treba sprejeti skupne določbe za vse te sklade (v nadaljnjem besedilu: evropski strukturni in investicijski skladi- skladi ESI). Poleg tega ta uredba vsebuje splošne določbe, ki se uporabljajo za ESRR, ESS in Kohezijski sklad, vendar se ne uporabljajo za EKSRP in ESPR, ter splošne določbe, ki se uporabljajo za ESRR, ESS, Kohezijski sklad in ESPR, vendar se ne uporabljajo za EKSRP. Zaradi posebnosti vsakega sklada ESI je v ločenih uredbah treba opredeliti posebna pravila, ki se uporabljajo za vsak sklad ESI in cilj "evropsko teritorialno sodelovanje" v okviru ESRR.

(3)

V skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 17. junija 2010, s katerimi je bila sprejeta strategija Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, bi morale Unija in države članice izvajati pametno, trajnostno in vključujočo rast, spodbujati skladen razvoj Unije in zmanjševati regionalne razlike. Skladi ESI bi morali imeti pomembno vlogo pri doseganju ciljev strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

(4)

Glede skupne kmetijske politike (SKP) so bile s prilagajanjem in usklajevanjem pravil upravljanja in nadzora za prvi (Evropski kmetijski jamstveni sklad – EKJS) in drugi steber (EKSRP) SKP dosežene znatne sinergije. Močna povezava med EKJS in EKSRP bi se zato morala ohraniti, ohraniti pa bi bilo treba tudi delujoče strukture v državah članicah.

(5)	Najbolj oddaljene regije bi morale biti upravičene do posebnih učinkovitih ukrepov in zadostnega dodatnega financiranja, da se tako upošteva njihov družbeni in gospodarski položaj skupaj z omejitvami, ki so posledica dejavnikov iz člena 349 PDEU.

(6)	Severne redko poseljene regije bi morale biti upravičene do posebnih ukrepov in dodatnega financiranja, da se izravnajo hude in neugodne naravne ali demografske razmere iz člena 2 Protokola (št. 6) k Aktu o pristopu iz leta 1994.

(7)	Za zagotavljanje pravilne in dosledne razlage določb ter večje pravne varnosti za države članice in upravičence je treba opredeliti nekatere pojme, ki se uporabljajo v tej uredbi.

(8)

Kadar se Komisiji v skladu s to uredbo določi rok za sprejetje ali spremembo odločitve, v skladu s to uredbo, v rok za sprejetje ali spremembo take odločitve ne bi smelo biti vključeno obdobje, ki se začne z dnem, ko Komisija državi članici pošlje svoje pripombe, in se konča, ko država članica nanje odgovori.

(9)

Ta uredba je sestavljena iz petih delov, od katerih prvi del določa predmet urejanja in opredelitve, drugi vsebuje pravila, ki se uporabljajo za vse sklade ESI, tretji določbe, ki se uporabljajo samo za ESRR, ESS in Kohezijski sklad (v nadaljnjem besedilu: skladi), četrti pa določbe, ki se uporabljajo izključno za sklade in ESPR, peti pa vsebuje končne določbe. Da se zagotovi dosledna razlaga posameznih delov te uredbe in med to uredbo in uredbami za posamezne sklade, je treba jasno opredeliti različne odnose med njimi. Poleg tega se lahko v pravilih za posamezen sklad določijo posebna dopolnilna pravila, ki pa lahko od zadevnih določb te uredbe odstopajo le, če je tako odstopanje izrecno predvideno v tej uredbi.

(10)

V skladu s členom 317 PDEU bi bilo treba glede deljenega upravljanja določiti pogoje, ki Komisiji omogočajo izvrševanje pristojnosti za izvajanje proračuna Unije, in razjasniti pristojnosti pri sodelovanju z državami članicami. Ti pogoji bi morali Komisiji omogočiti, da se prepriča, da države članice uporabljajo sklade ESI zakonito in pravilno ter v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja v smislu Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4) (v nadaljevanju: finančna uredba). Države članice in organi, ki so jih države članice določile za navedeni namen, bi morali biti odgovorni za pripravo in izvajanje programov na ustrezni teritorialni ravni v skladu z njihovim institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom. Ti pogoji bi morali zagotavljati tudi, da je pozornost usmerjena k potrebi po zagotavljanju komplementarnosti in doslednosti zadevnega ukrepanja Unije, spoštovanju načela sorazmernosti in upoštevanju splošnega cilja zmanjšanja administrativnega bremena.

(11)

Vsaka država članica bi morala za partnerski sporazum oziroma vsak posamezni program vzpostaviti partnerstvo s predstavniki pristojnih regionalnih, lokalnih, urbanih in drugih javnih organov, gospodarskimi in socialnimi partnerji ter drugimi zadevnimi organi, ki predstavljajo civilno družbo, med drugim z okoljskimi partnerji, nevladnimi organizacijami in organi, pristojnimi za socialno vključenost, enakost spolov in nediskriminacijo, po potrebi pa tudi s krovnimi organizacijami takšnih oblasti in organov. Namen takega partnerstva je zagotoviti spoštovanje načela upravljanja na več ravneh, načeli subsidiarnosti in sorazmernosti ter posebnosti različnih institucionalnih in pravnih okvirov držav članic, zagotoviti lastništvo načrtovanih ukrepov zainteresiranih strani ter hkrati graditi na izkušnjah in strokovnem znanju zadevnih akterjev. Države članice bi morale opredeliti ustrezne najbolj reprezentativne partnerje. Ti partnerji bi morali vključevati institucije, organizacije in skupine, ki so sposobne vplivati na pripravo programov oziroma bi priprava in izvajanje programov lahko vplivala nanje. Državam članicam bi moralo biti v tem okviru omogočeno tudi, da po potrebi kot ustrezne partnerje opredelijo tudi „krovne organizacije“, ki so združenja, federacije ali konfederacije ustreznih regionalnih, lokalnih in organov oblasti ali drugih organov, in sicer v skladu z veljavnim nacionalnim pravom in prakso. Na Komisijo bi se moralo prenesti pooblastilo za sprejetje delegiranega akta, ki vzpostavlja evropski kodeks dobre prakse o partnerstvu, da se države članice podpre in da se jim olajša organizacija partnerstva v delu, ki zagotavlja dosledno vključenost ustreznih partnerjev v pripravo, izvajanje, spremljanje in vrednotenje partnerskih sporazumov in programov. Ta sprejeti delegirani akt ne bi smel imeti, pod nobenim pogojem in po nobeni metodi razlage, retroaktivnega učinka ali biti podlaga za uvajanje nepravilnosti, ki jim sledijo finančni popravki. Sprejeti delegirani akt ne bi smel določati datum uporabe, ki je pred datumom njegovega sprejetja. S sprejetim delegiranim aktom bi moralo biti državam članicam omogočeno, da v kolikor bodo cilji partnerstva, kakor so določeni v tej uredbi, doseženi, same določijo najustreznejšo podrobno ureditev za izvajanje partnerstva v skladu z njihovim institucionalnim in pravnim okvirom ter njihovimi nacionalnimi in regionalnimi pristojnostmi.

(12)	Dejavnosti skladov ESI in operacije, ki jih podpirajo, bi morale biti skladne z veljavnim pravom Unije in ustreznim nacionalnim pravom, ki je neposredno ali posredno povezano z izvajanjem te uredbe in pravil za posamezni sklad.

(13)

Unija bi morala imeti v okviru prizadevanj za krepitev ekonomske, teritorialne in socialne kohezije na vseh stopnjah izvajanja skladov ESI za cilj odpravo neenakosti, spodbujanje enakosti moških in žensk, vključitev vidika enakosti spolov ter boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, kakor je določeno v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), členu 10 PDEU in členu 21 Listine Evropske Unije o temeljnih pravicah, pri čemer se upošteva zlasti dostopnost za invalide, kakor tudi v členu 5(2) Listine o temeljnih pravicah, ki določa, da nikogar ni mogoče prisiliti k prisilnemu ali obveznemu delu.

(14)

Cilji skladov ESI bi se morali dosegati v okviru načela trajnostnega razvoja, cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, kot je določeno v členih 11 in 191(1) PDEU ter ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“. V ta namen bi morale države članice z uporabo metodologije, ki temelji na kategorijah intervencij, prednostnih področjih ali ukrepih, ki jih z izvedbenim aktom, ki odraža načelo sorazmernosti, sprejme Komisija, zagotoviti informacije o podpori ciljem na področju podnebnih sprememb, ki so v skladu z načrtom, da se tem ciljem nameni vsaj 20 % proračuna Unije.

(15)

Skladi ESI bi morali za prispevanje k strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter tudi vloge, ki jo za vsak posamezen sklad določa Pogodba, vključno z ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, svojo podporo osredotočiti na omejeno število skupnih tematskih ciljev. Natančno področje uporabe posameznega sklada ESI bi bilo treba določiti v pravilih za vsak posamezen sklad posebej. Omogočiti bi bilo treba omejitev področja uporabe na le nekatere tematske cilje, opredeljene v tej uredbi.

(16)

Da se zagotovijo največji možni prispevki od skladov ESI in določijo strateška vodilna načela, ki bi olajšala postopek načrtovanja na ravni držav članic in regij, bi bilo treba vzpostaviti skupni strateški okvir. Skupni strateški okvir bi moral olajšati sektorsko in teritorialno usklajevanje ukrepanja Unije prek skladov ESI ter drugih zadevnih politik in instrumentov Unije, za doseganje ciljev in ciljnih vrednosti strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ob upoštevanju ključnih teritorialnih izzivov različnih vrst teritorijev.

(17)

Skupni strateški okvir bi moral zato določiti, kako bodo skladi ESI prispevali k strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ureditvi za spodbujanje uporabe skladov ESI, ureditvi za usklajevanje skladov ESI in drugih zadevnih politik in instrumentov Unije, horizontalnih načel in ciljev medsektorske politike za izvajanje skladov ESI, ureditvi za obravnavanje ključnih teritorialnih izzivov ter prednostnim področjem za dejavnosti sodelovanja v ovkiru skladov ESI.

(18)

Države članice in regije se vse pogosteje soočajo z izzivi, povezanimi z vplivom globalizacije, okoljskimi in energetskimi vprašanji, staranjem prebivalstva in demografskimi spremembami, zahtevami po tehnološkem preoblikovanju in inovacijah ter s socialno neenakostjo. Zaradi zapletenosti in medsebojne povezano takih izzivov bi morale biti rešitve, ki jih podpirajo skladi ESI, celostne narave v večih razsežnostih prek mnogih sektorjev. V tem oziru in z namenom povečanja uspešnosti in učinkovitosti politik bi bilo potrebno omogočiti povezovanje skladov ESI, ki bi s tem bolje ustrezali posebnim teritorialnim potrebam.

(19)

Za kombinacijo upadanja delavno aktivnega prebivalstva in večanja deleža upokojencev med celotnim prebivalstvom, pa tudi težav, povezanih z razpršenostjo prebivalstva se pričakuje, da bodo še naprej ustvarjale pritisk med drugim na izobraževanje in sisteme socialnega varstva držav članic, posledično pa tudi na gospodarsko konkurenčnost Unije. Prilagajanje tem demografskim spremembam je eden od osrednjih izzivov, s katerimi se bodo države članice in regije soočale v prihodnjih letih, in kot takemu bi mu bilo treba nameniti posebno pozornost v okviru regij, ki so najbolj prizadete zaradi demografskih sprememb.

(20)

Vsaka država članica bi morala na podlagi skupnega strateškega okvira v sodelovanju s partnerji in po posvetovanju s Komisijo pripraviti partnerski sporazum. Partnerski sporazum bi moral prenesti elemente iz skupnega strateškega okvira v nacionalni kontekst in določiti trdne zaveze doseganju ciljev Unije skozi delovanje skladov ESI. Partnerski sporazum bi moral zagotavljati skladnost ureditve s strategijo Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, z namenom posameznega sklada, kot ga določajo cilji iz Pogodbe, ureditve za uspešno in učinkovito izvajanje skladov ESI in ureditve za načelo partnerstva in celostni pristop k teritorialnemu razvoju. Razlikovati bi bilo treba med bistvenimi elementi partnerskega sporazuma, o katerih odloča Komisija, ter drugimi elementi, o katerih ne odloča Komisija in jih lahko spremeni država članica. Če se začetek veljavnosti ene ali več uredb za posamezne sklade preloži ali je preložitev predvidena, je treba predvideti posebne ureditve za predložitev in sprejetje partnerskega sporazuma in programov. To vključuje uvedbo določb, ki omogočajo predložitev in sprejetje partnerskega sporazuma tudi, ko določeni elementi v zvezi s skladom ali skladi ESI, na katere vpliva preložitev, manjkajo, in kasnejšo predložitev revidiranega partnerskega sporazuma po začetku veljavnosti preložene uredbe ali preloženih uredb za posamezne sklade. Ker naj bi se v tem primeru programi, ki se sofinancirajo iz evropskega strukturnega in investicijskega sklada, na katerega vpliva preložitev, predložili in sprejeli šele po začetku veljavnosti ustrezne uredbe za posamezen sklad, bi bilo treba določiti tudi ustrezne roke za predložitev zadevnih programov.

(21)

Države članice bi morale svojo podporo osredotočiti na zagotavljanje znatnega prispevka k doseganju ciljev Unije v skladu s posebnimi nacionalnimi in regionalnimi razvojnimi potrebami. Opredeliti bi bilo treba predhodne pogojenosti ter strnjen in izčrpen sklop nepristranskih meril za njihovo oceno, ki bi zagotavljali potrebne predpogoje za uspešno in učinkovito uporabo podpore Unije. V ta namen bi morala predhodna pogojenost veljati za prednostno nalogo določenega programa samo, v primeru da gre za neposredno in resnično povezanost z uspešnim in učinkovitim doseganjem posebnih ciljev prednostne naložbe ali prednostne naloge Unije ter ima neposreden vpliv na doseganje teh ciljev, ob upoštevanju, da niso nujno vsi posebni cilji povezani s predhodno pogojenostjo, določeno s pravili za posamezne sklade. Pri ocenjevanju veljavnosti predhodne pogojenosti bi bilo potrebno upoštevati načelo sorazmernosti glede stopnje dodeljene podpore, če je primerno. Izpolnjevanje veljavnih predhodnih pogojenosti bi morala država članica oceniti v okviru lastne priprave programov in, če je primerno, partnerskega sporazuma. Komisija bi morala oceniti skladnost in ustreznost informacij, ki jih zagotovi država članica. Kadar veljavna predhodna pogojenost ni izpolnjena v določenem roku, bi bilo potrebno na Komisijo pod natančno določenimi pogoji prenesti pooblastila za začasno ustavitev vmesnih izplačil za ustrezne prednostne naloge programov.

(22)

Komisija bi morala leta 2019 na podlagi okvira uspešnosti in v sodelovanju z državami članicami izvesti pregled uspešnosti. Okvir uspešnosti bi moral biti opredeljen za vsak program z namenom spremljanja napredka pri doseganju ciljev in ciljnih vrednosti, določenih za vsako prednostno nalogo, v programskem obdobju 2014 - 2020 (v nadaljnjem besedilu: programsko obdobje). Da bi preprečila potratno ali neučinkovito porabo proračuna Unije, bi morala imeti Komisija možnost začasno ustaviti plačila programu oziroma ob koncu programskega obdobja uporabiti finančne popravke, kadar obstajajo dokazi, da mejniki prednostne naloge, povezani izključno s finančnimi kazalniki, kazalniki učinka in ključnimi izvedbenimi ukrepi, opredeljenimi v okviru uspešnosti, še zdaleč niso bili doseženi zaradi jasno ugotovljenih pomanjkljivosti pri izvajanju, na katere je prej opozorila Komisija, zadevna država članica pa ni sprejela potrebnih popravnih ukrepov. Pri uporabi finančnih popravkov bi bilo treba ob spoštovanju načela sorazmernosti upoštevati raven absorpcije in zunanje dejavnike, ki so prispevali k neuspehu. Finančni popravki se ne bi smeli uporabljati, kadar ciljne vrednosti niso dosežene zaradi vpliva družbeno-gospodarskih ali okoljskih dejavnikov, znatnih sprememb gospodarskih ali okoljskih razmer v državi članici ali iz razlogov višje sile, ki resno vplivajo na izvajanje zadevnih prednostnih nalog. Kazalnikov rezultatov za namene odložitev oziroma finančnih popravkov ne bi smeli upoštevati.

(23)

Za omogočanje osredotočenosti na uspešnost in doseganje ciljev strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, bi bilo treba za vsako državo članico določiti rezervo za uspešnost v višini 6 % vseh dodeljenih sredstev za cilj "naložbe za rast in delovna mesta" ter za EKSRP in ukrepe, financirane v okviru deljenega upravljanja v skladu s prihodnjim pravnim aktom Unije, ki bo uvedel določbe za finančno podporo za pomorsko in ribiško politiko za programsko obdobje 2014-2020 (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESPR). Zaradi raznovrstnosti in večnacionalne narave programov v okviru cilja "evropsko teritorialno sodelovanje" rezerve za uspešnost zanje naj ne bi bila na voljo. Viri, dodeljeni pobudi za zaposlovanje mladih, kot je določeno v operativnem programu v skladu s členom 15iii Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESS); viri, dodeljeni tehnični podpori na pobudo Komisije; prenosi iz prvega stebra SKP v EKSRP v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6), prenosi v EKSRP v skladu z določbami o prostovoljni prilagoditvi neposrednih plačil leta 2013 in o prenosu EKSRP, ki so predpisane v Uredbi Sveta (ES) št. 73/2009 (7) za koledarski leti 2013 in 2014; prenosi iz Kohezijskega sklada v Instrument za povezovanje Evrope v skladu s členom 92(6); prenosi v Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim, kakor bo določen v prihodnjem pravnem aktu Unije, v skladu s členom 92(7), ter inovativni ukrepi za trajnostni urbani razvoj v skladu s členom 92(8) se pri izračunavanju rezerve za uspešnost ne bi smeli upoštevati.

(24)

Vzpostaviti je treba tesnejšo povezavo med kohezijsko politiko in gospodarskim upravljanjem Unije, da se zagotovi, da bo uspešnost izdatkov v okviru skladov ESI podprta z zglednimi gospodarskimi politikami, hkrati pa bodo lahko skladi ESI po potrebi preusmerjeni v reševanje gospodarskih težav države članice. V okviru prvega sklopa ukrepov, ki povezujejo uspešnost skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem, bi morala Komisija imeti možnost zahtevati spremembe partnerskega sporazuma in programov, da se podpre izvajanje ustreznih priporočil Sveta ali maksimira vpliv rasti in konkurenčnosti dostopnih skladov ESI, kjer države članice dobivajo ustrezno finančno podporo. Reprogramiranje bi se lahko uporabljalo le v primerih, kjer bi resnično lahko neposredno vplivalo na spremembo izzivov, določenih v ustreznih priporočilih Sveta v okviru mehanizmov gospodarskega upravljanja, da se izognemo pogostemu reprogramiranju, ki bi lahko zmotilo predvidljivost upravljanja sredstev. V okviru drugega sklopa ukrepov, ki povezujejo uspešnost skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem, kadar se država članica ne odzove z uspešnimi ukrepi v okviru postopka gospodarskega upravljanja, bi morala Komisija Svetu predlagati začasno zaustavitev dela ali vseh plačil ali obveznosti za programe te države članice. Vzpostaviti je treba različne postopke za zaustavitev obveznosti in plačil. Vendar bi morala Komisija v obeh primerih, ko predlaga zaustavitev, upoštevati vse potrebne informacije in elemente, ki izhajajo iz strukturiranega dialoga, in mnenja, izražena v strukturiranem dialogu z Evropskim parlamentom. Obseg in stopnja ustavitve bi morala biti sorazmerna in učinkovita in spoštovati enako obravnavo držav članic. Poleg tega bi morala ustavitev upoštevati ekonomske in socialne razmere v ustrezni državi članici ter vsestranski gospodarski vpliv na državo članico zaradi različnih faz postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in postopka v zvezi s čezmernim neravnotežjem.

(25)

Na podlagi Protokola (št. 15) o nekaterih določbah, ki se uporabljajo za Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, ki je priložen PEU in PDEU, se nekatere določbe o čezmernem primanjkljaju in povezanih postopkih ne uporabljajo za Združeno kraljestvo. Določbe o začasni ustavitvi vseh ali dela plačil in obveznosti se zato ne bi smele uporabljati za Združeno kraljestvo.

(26)

Zaradi izrednega pomena načela sofinanciranja za izvajanje skladov ESI bi bilo treba vse odločitve o zaustavitvi v okviru drugega sklopa ukrepov, ki povezujejo uspešnost skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem sprejeti ob upoštevanju posebnih zahtev, ki se uporabljajo za zadevne države članice za sofinanciranje programov, ki se financirajo iz skladov ESI, da se zagotovi lastništvo politik na terenu v skladu s sorazmerno uporabo zaustavitve. Ko zadevna država članica ustrezno ukrepa, bi bilo treba začasno ustavitev prekiniti in državi članici znova omogočiti uporabo sredstev.

(27)

Za izvajanje skladov ESI bi bilo treba izvajati s programi, ki pokrivajo programsko obdobje v skladu s partnerskim sporazumom. Programe bi morale oblikovati države članice na podlagi postopkov, ki so transparentni in v skladu z institucionalnim in pravnim okvirom posamezne države članice. Države članice in Komisija bi morale s sodelovanjem zagotavljati usklajenost in doslednost ureditev načrtovanja programov skladov ESI. Ker sta vsebina programov in vsebina partnerskega sporazuma med seboj tesno povezani, bi bilo treba programe predložiti v roku treh mesecev po predložitvi partnerskega sporazuma. Za predložitev programov v okviru cilja "evropsko teritorialno sodelovanje" bi bilo treba določiti rok devetih mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe, da se ustrezno upošteva njihova mednarodna narava. Zlasti bi bilo potrebno razlikovati med ključnimi elementi partnerskega sporazuma in programov, ki bi morali biti predmet sklepa Komisije, ter drugimi elementi, ki niso zajeti s sklepom Komisije in katerih spremembe so v pristojnosti države članice. Programsko načrtovanje bi moralo zagotoviti usklajenost med skupnim strateškim okvirjem, partnerskim sporazumom, skladi ESI in drugimi obstoječimi instrumenti financiranja ter z vložkom Evropske investicijske banke, kadar je ta potreben.

(28)

Za zagotovitev skladnosti programov, ki jih podpirajo različni skladi ESI, zlasti v okviru zagotavljanja prispevka k strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, je treba določiti skupne minimalne zahteve glede vsebine programov, ki se lahko dopolnijo s pravili za posamezne sklade, ki upoštevajo posebna narava vsakega posameznega sklada ESI.

(29)

Določiti je treba jasne postopke za ocenjevanje, sprejemanje in spreminjanje programov s strani Komisije. Za zagotovitev doslednosti med partnerskimi sporazumi in programi bi bilo treba jasno določiti, da razen v primeru programov v okviru cilja "evropsko teritorialno sodelovanje" programov ni mogoče odobriti, preden Komisija sprejme odločitev o odobritvi partnerskega sporazuma. Da se zmanjša administrativno breme držav članic, bi morala odobritev spremembe določenih delov programa s strani Komisije pomeniti tudi samodejno spremembo ustreznih delov partnerskega sporazuma. Poleg tega bi bilo treba z določitvijo posebnih pravil za postopek predložitve in odobritve namenskih operativnih programov za pobudo za zaposlovanje mladih iz Uredbe o ESS zagotoviti takojšnjo mobilizacijo sredstev, dodeljenih pobudi za zaposlovanje mladih.

(30)

Za čim večjo dodano vrednost naložb na področju raziskav in inovacij, ki se v celoti ali deloma financirajo iz proračuna Unije, bi bilo treba iskati sinergije zlasti med delovanjem skladov ESI ter Obzorjem 2020, določenim v Uredbi (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8), ob hkratnem upoštevanju njihovih različnih ciljev. Glavna mehanizma za doseganje teh sinergij bi morala biti priznavanje pavšalnih stopenj za upravičene stroške iz Obzorja 2020 za podobno operacijo in upravičenca ter možnost združevanja sredstev iz različnih instrumentov Unije, vključno s skladi ESI in Obzorjem 2020, za isto operacijo ob hkratnem preprečevanju dvojnega financiranja. Za okrepitev zmogljivosti področja raziskav in inovacij na nacionalni in regionalni ravni ter uresničitev cilja gradnje „poti do odličnosti“ v manj razvitih regijah in državah članicah in regijah z manjšo uspešnostjo na področju raziskav, razvoja in inovacij, bi bilo treba razviti tesne sinergije med skladi ESI in programom Obzorje 2020 pri vseh ustreznih prednostnih nalogah.

(31)

S PDEU je bila k ciljem ekonomske in socialne kohezije dodana tudi teritorialna kohezija in pri tem je treba obravnavati vlogo mest, funkcionalnih geografskih območij in podregionalnih območij, ki se soočajo s posebnimi geografskimi in demografskimi težavami. Da bi dosegli našteto in hkrati bolje izkoristili potencial na lokalni ravni, je treba z določitvijo skupnih pravil in zagotavljanjem tesnega usklajevanja vseh ustreznih skladov ESI okrepiti in olajšati izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost. Pri lokalnem razvoju, ki ga vodi skupnost, bi bilo treba upoštevati lokalne potrebe in možnosti, pa tudi ustrezne družbeno-kulturne značilnosti. Odgovornost za oblikovanje in izvajanje strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, bi morale kot bistveno načelo prevzeti lokalne akcijske skupine, ki zastopajo interese skupnosti. Podrobne ureditve glede opredelitve območja in prebivalstva, ki ju zajemajo strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, bi bilo treba določiti v ustreznih programih v skladu s pravili za posamezne sklade.

(32)

Da bi omogočili obvladljiv pristop k vključevanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v postopek oblikovanja, bi se lahko izvajal v okviru enotnega tematskega cilja, in sicer za spodbujanje socialne vključenosti in boja proti revščini ali pa spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile, tudi če bi lahko ukrepi, ki se financirajo v okviru lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, prispevali k vsem ostalim tematskim ciljem.

(33)

Kadar strategija urbanega ali teritorialnega razvoja zahteva celosten pristop, ker vključuje naložbe v okviru več prednostnih osi enega ali več operativnih programov, bi moralo biti mogoče, da se ukrepe, ki jih podpirajo skladi, ki jih je mogoče dopolniti s finančno podporo iz EKSRP ali ESPR, izvaja kot celostno teritorialno naložbo v okviru operativnega programa ali programov.

(34)	Finančni instrumenti so vse pomembnejši zaradi svojega učinka finančnega vzvoda na sklade ESI, ker lahko združujejo različne javne in zasebne vire za podporo ciljem javne politike in ker rotacijske oblike financiranja zagotavljajo večjo trajnost take podpore na dolgi rok.

(35)

Finančni instrumenti, ki jih podpirajo skladi ESI, bi se morali učinkovito uporabljati v primerih posebnih tržnih potreb v skladu s cilji programov in ne bi smeli ovirati zasebnega financiranja. Odločitev o financiranju podpornih ukrepov s finančnimi instrumenti je zato treba sprejeti na podlagi predhodne ocene, v kateri so bili dokazani nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere ter hkrati predvidena raven in obseg potreb po javnih naložbah. V tej uredbi bi bilo potrebno jasno opredeliti bistvene elemente takšnih predhodnih ocen. Glede na zahtevano podrobnost predhodne ocene bi bilo treba opredeliti določbe za postopno izvedbo predhodnih ocen ter pregledovanje in posodabljanje ocene med izvajanjem.

(36)

Finančni instrumenti bi morali biti oblikovani in izvajani tako, da spodbujajo znatno udeležbo zasebnih vlagateljev in finančnih institucij na podlagi ustrezne delitve tveganja. Da so finančni instrumenti dovolj zanimivi za zasebni sektor, se morajo oblikovati in izvajati prožno. Zato bi se morali organi upravljanja odločiti za najustreznejše oblike izvajanja finančnih instrumentov ki so prilagojeni posebnim potrebam ciljnih regij v skladu s cilji ustreznega programa, rezultati predhodne ocene in veljavnimi pravili o državni pomoči. Ta prožnost bi morala po potrebi vključevati tudi možnost ponovne uporabe dela virov, ki se vrnejo v obdobju upravičenosti, da se zagotovi preferenčno izplačilo zasebnih vlagateljev ali javnih vlagateljev, ki delujejo po načelu tržnega gospodarstva. Pri takšnih preferenčnih plačilih bi bilo treba upoštevati tržne standarde in zagotoviti, da je vsaka državna pomoč v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo ter omejena na najmanjši možni znesek, ki je potreben za nadomestitev manjkajočega zasebnega kapitala, ob upoštevanju nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer.

(37)

Da se upošteva vračljivi značaj podpore, zagotovljene s finančnimi instrumenti, in zaradi prilagoditve tržnim praksam, bi morala podpora iz skladov ESI, ki se zagotovi končnim prejemnikom v obliki naložbe lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala, posojil ali jamstev oziroma drugih instrumentov za delitev tveganj, omogočati kritje celote naložb končnih prejemnikov, brez razlikovanja stroškov, povezanih z DDV. Skladno s tem bi bilo treba samo v primerih, ko se finančni instrumenti združujejo z nepovratnimi sredstvi, način, kako se DDV upošteva na ravni končnega prejemnika, upoštevati za namen določanja upravičenosti izdatkov, povezanih z nepovratnimi sredstvi.

(38)

Kadar določeni deli naložb ne ustvarjajo neposrednih finančnih donosov, bi lahko bilo združevanje finančnih instrumentov s podporo v obliki nepovratnih sredstev upravičeno, kolikor to dopuščajo veljavna pravila o državni pomoči, da se zagotovi ekonomska vzdržnost projektov. V takšnem primeru bi bilo treba določiti posebne pogoje, da se prepreči dvojno financiranje.

(39)

Da bi zagotovili, da viri, dodeljeni finančnim instrumentom v korist MSP, dosežejo uspešno in učinkovito kritično maso novega financiranja dolga MSP, bi moralo omogočeno, da se te vire uporabi na celotnem ozemlju posamezne države članice, ne glede na njene kategorije regij. Vendar bi moralo biti moralo omogočeno, da se v pogajanjih o sporazumu o financiranju med državo članico in EIB dovoli sorazmerno povračilo regiji ali skupini regij znotraj iste države članice, in sicer v okviru enega samega namenskega nacionalnega programa na posamezen finančni prispevek iz ESRR in EKSRP.

(40)

Prispevki držav članic skupnim finančnim instrumentom za neomejeno jamstvo in sekuritizacijo v korist MSP bi morali biti porazdeljeni po letih 2014, 2015 in 2016, časovni razpored zneskov, ki bi jih morale države članice plačati EIB, pa bi moral biti v skladu z običajno bančno prakso ustrezno določeni v sporazumu o financiranju, da se učinki odobritev plačil za vsako posamezno leto porazdelijo.

(41)	V primeru poslov listinjenja bi bilo treba ob zaključku programa zagotoviti, da je bil v skladu z načeli v zvezi s finančnimi instrumenti, določenimi v finančni uredbi, za cilj podpore MSP uporabljen vsaj znesek, ki ustreza prispevku Unije.

(42)

Upravni organi bi morali imeti prožnost, da vire iz programov prispevajo k finančnim instrumentom, vzpostavljenim na ravni Unije, ki jih neposredno ali posredno upravlja Komisija, ali k instrumentom, vzpostavljenim na nacionalni, regionalni, transnacionalni ali čezmejni ravni, ki jih upravlja upravni organ ali je ta odgovoren za njihovo upravljanje. Organi upravljanja bi morali imeti tudi možnost neposrednega izvajanja finančnih instrumentov prek obstoječih ali novih skladov ali prek skladov skladov.

(43)

Za zagotavljanje sorazmernih ureditev nadzora in varovanje dodane vrednosti finančnih instrumentov pa predvidenih končnih prejemnikov ne bi smeli odvračati s prekomernim administrativnim bremenom. Organi, pristojni za revizijo programov, bi morali izvajati revizije zlasti na ravni organov upravljanja in organov, ki izvajajo finančne instrumente, vključno s skladi skladov. Vendar lahko obstajajo posebne okoliščine, kadar dokumenti, potrebni za izvedbo takšnih revizij, niso na voljo na ravni organov upravljanja ali na ravni organov, ki izvajajo finančne instrumente, ali kadar ne predstavljajo verodostojnih in natančnih evidenc o zagotovljeni podpori. V takšnih posebnih primerih je treba sprejeti določbe, ki bi omogočile izvajanje revizij tudi na ravni končnih prejemnikov.

(44)

Znesek, ki se kadar koli plača finančnim instrumentom iz skladov ESI, bi moral ustrezati znesku, potrebnemu za izvedbo načrtovanih naložb in plačil končnim prejemnikom, vključno s stroški in provizijami za upravljanje. Skladno s tem bi morali biti zahtevki za vmesna izplačila postopni. Znesek, ki ga je potrebno izplačati kot vmesno izplačilo, bi moral biti omejen na največ 25 % skupnega zneska prispevkov iz programa, dodeljenih finančnemu instrumentu v okviru ustreznega sporazuma o financiranju, pri čemer bi bila nadaljnja vmesna izplačila odvisna od minimalnega odstotka dejanskih zneskov, vključenih v prejšnje zahtevke pod postavko upravičenih izdatkov.

(45)

Potrebno je določiti posebna pravila v zvezi z zneski, ki se sprejmejo kot upravičeni izdatki ob zaključku programa, da se zagotovi, da se zneski, vključno s stroški in provizijami za upravljanje, plačani finančnim instrumentom iz skladov ESI, uspešno uporabijo za naložbe končnim prejemnikom. Pravila bi morala biti dovolj prožna, da se omogoči podpora instrumentom, ki temeljijo na lastniškem kapitalu, za ciljna podjetja, in bi zato morala upoštevati določene značilnosti, specifične za instrumente za podjetja, ki temeljijo na lastniškem kapitalu, kot so tržne prakse v zvezi z zagotavljanjem nadaljnjega financiranja na področju skladov tveganega kapitala. Ciljnim podjetjem, za katera veljajo pogoji iz te uredbe, bi moralo biti omogočeno, da koristijo stalno podporo iz skladov ESI za takšne instrumente po koncu obdobja upravičenosti.

(46)	Določiti je treba tudi posebna pravila v zvezi s ponovno uporabo virov, ki jih je do izteka obdobja upravičenosti mogoče dodeliti kot podporo iz skladov ESI, ter nadaljnja pravila v zvezi z uporabo virov po izteku obdobja upravičenosti.

(47)

Podpora iz skladov ESI se praviloma ne bi smela uporabiti za financiranje naložb, ki so bile fizično že zaključene ali v celoti izvedene na dan odločitve o naložbah. Vendar bo glede naložb v infrastrukturo s ciljem podpreti urbani razvoj ali urbano obnovo ali podobnih naložb v infrastrukturo s ciljem diverzifikacije nekmetijskih dejavnosti na podeželskih območjih morda potrebna določena mera podpore pri reorganizaciji dolžniškega portfelja v zvezi z nepremičnino, ki je del nove naložbe. V takšnih primerih bi moralo biti mogoče uporabiti podporo iz skladov ESI za reorganizacijo dolžniškega portfelja v višini največ 20 % skupnega zneska programske podpore naložbi iz finančnega instrumenta.

(48)

Države članice bi morale spremljati programe, da preverijo izvajanje in napredek pri doseganju ciljev programov. Zato bi morale države članice v skladu s svojim institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom ustanoviti odbore za spremljanje skladov ESI ter določiti njihovo sestavo in naloge. Zaradi posebne narave programov v okviru cilja "evropsko teritorialno sodelovanje" bi bilo treba določiti posebna pravila za odbore, ki nadzorujejo te programe. Za lažje usklajevanje med skladi ESI bi se lahko ustanovili skupni nadzorni odbori. Za zagotovitev uspešnosti bi moral nadzorni odbor imeti možnost, da organom upravljanja posreduje pripombe v zvezi z izvajanjem in vrednotenjem programa, vključno z ukrepi za zmanjšanje administrativnega bremena za upravičence, hkrati pa bi moral tudi spremljati ukrepe, sprejete na podlagi svojih pripomb.

(49)

Za poenostavitev upravljanja na vseh ravneh je potrebno uskladiti spremljanje in poročanje v zvezi s skladi ESI. Pomembno je zagotoviti sorazmerne zahteve o poročanju hkrati pa tudi celostne informacije o doseženem napredku na ključnih področjih pregleda. Zato morajo zahteve o poročanju upoštevati potrebe po informacijah v danih letih in morajo biti usklajene z roki pregleda uspešnosti.

(50)

Za spremljanje napredka programov bi bilo treba organizirati letno pregledovalno sejo vsake države članice in Komisije. Vendar bi bilo treba dopustiti možnost, da se država članica in Komisija dogovorita, da razen v letih 2017 in 2019 ne organizirata seje in se tako izogneta nepotrebnemu administrativnemu bremenu.

(51)

Da lahko Komisija spremlja napredek pri doseganju ciljev Unije, pa tudi poslanstev posameznih skladov, določenih v skladu s cilji iz Pogodb, bi morale države članice predložiti poročila o napredku pri izvajanju svojih partnerskih sporazumov. Na podlagi teh poročil bi morala Komisija v letih 2017 in 2019 pripraviti strateško poročilo o napredku. Za zagotovitev rednih orientacijskih razprav o prispevku skladov ESI k uresničevanju strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast in za bolj kakovostno porabo in uspešnost politike v skladu z evropskim semestrom se bi moralo o strateških poročilih razpravljati v Svetu. Na podlagi te razprave bi lahko Svet na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta prispeval k oceni o vlogi vseh politik Unije in instrumentov pri zagotavljanju trajnostne rasti v okviru ustvarjanja delovnih mest po vsej Uniji.

(52)

Za izboljšanje kakovosti pri načrtovanju in izvajanju programov ter za ugotovitev vpliva programov na doseganje ciljnih vrednosti iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast in po potrebi, ob upoštevanju obsega programa glede na bruto domači proizvod (BDP) in cilje v zvezi z brezposelnostjo na zadevnem programskem področju je treba oceniti uspešnost, učinkovitost in vpliv podpore iz skladov ESI. V zvezi s tem bi bilo treba podrobno opredeliti pristojnosti držav članic in Komisije.

(53)	Za izboljšanje kakovosti načrtovanja vsakega programa bi bilo treba opraviti predhodno vrednotenje, s katero bi se ugotovilo, ali se cilji in ciljne vrednosti lahko dosežejo.

(54)

Organ upravljanja ali država članica bi morala oblikovati načrt vrednotenja. Ta načrt vrednotenja bi lahko zajemal več kot en program. V programskem obdobju bi morali organi upravljanja zagotoviti izvajanje vrednotenje uspešnosti, učinkovitosti in vpliva programa. Odbor za spremljanje in Komisijo bi bilo treba obvestiti o rezultatih vrednotenja in tako olajšati upravljavske odločitve.

(55)

Za oceno uspešnosti in učinkovitosti skladov ESI, njihovega vpliva na splošne cilje skladov ESI in strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast je treba, ob upoštevanju ciljnih vrednosti, določenih s to strategijo Unije, opraviti naknadno vrednotenje. Komisija bi morala za vsak sklad ESI pripraviti zbirno poročilo, v katerem navede glavne ugotovitve naknadnega vrednotenja.

(56)	Koristno bi bilo opredeliti vrste ukrepov, ki se lahko sprejmejo na pobudo Komisije in držav članic kot tehnična podpora s podporo iz skladov ESI.

(57)

Za zagotovitev učinkovite porabe virov Unije in za preprečevanje prekomernega financiranja operacij, ki ustvarjajo neto prihodek po njihovi zaključitvi, bi bilo treba uporabljati različne metode za ugotovitev neto prihodka iz takšnih operacij, vključno s poenostavljenim pristopom, ki temelji na pavšalnih stopnjah za sektorje ali podsektorje. Pavšalne stopnje bi morale temeljiti na zgodovinskih podatkih, ki so na voljo Komisiji, možnostih za povračilo stroškov ter na načelu „onesnaževalec plača“, kadar je ustrezno. Posebna določba bi morala prek delegiranega akta urejati tudi širitev uporabe pavšalnih stopenj na nove sektorje, vključevanje podsektorjev ali pregled stopenj za prihodnje operacije, ko bodo na voljo novi podatki. Uporaba pavšalnih stopenj utegne bi lahko bila zlasti primerna za operacije na področjih informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), raziskav, razvoja in inovacij ter energetske učinkovitosti. Poleg tega je treba določiti izjeme od teh pravil, da se zagotovi uporaba načela sorazmernosti in da se upoštevajo morebitne druge veljavne regulativne in pogodbene določbe.

(58)

Pomembno je zagotoviti sorazmeren pristop in preprečiti podvajanje preverjanja potreb po financiranju v primeru operacij, ki ustvarjajo neto prihodek po njihovem zaključku, za katera hkrati veljajo pravila o državni pomoči, kadar takšna pravila določajo tudi meje podpore, ki se lahko dodeli. Zato velja, da v primeru uporabe pomoči de minimis, skladne državne pomoči za MSP z intenzivnostjo pomoči ali omejitvijo zneska, ki se uporablja, ali skladne državne pomoči velikim podjetjem, pri čemer so bile finančne potrebe individualno preverjene v skladu z veljavnimi pravili o državni pomoči, se ne uporabljajo določbe, ki zahtevajo izračun neto prihodka. Državam članicam pa bi moralo biti dovoljeno, da uporabijo metode za izračun neto prihodka, če to določajo nacionalna pravila.

(59)

Javno-zasebna partnerstva so lahko učinkovito sredstvo za izvajanje operacij, ki zagotavljajo doseganje ciljev javnih politik, in sicer z združevanjem različnih oblik javnih in zasebnih sredstev. Za lažjo uporabo skladov ESI za podporo operacijam, strukturiranim kot javno-zasebna partnerstva, bi morala ta uredba upoštevati določene posebnosti javno-zasebnih partnerstev, in sicer s prilagoditvijo nekaterih skupnih določb o skladih ESI.

(60)

Za zagotovitev enotnih in nepristranskih pogojev za uporabo skladov ESI v Uniji bi bilo treba določiti začetni in končni datum upravičenosti izdatkov. Za lažje izvajanje programov je primerno določiti, da je lahko začetni datum upravičenosti izdatkov pred 1. januarjem 2014, če zadevna država članica predloži program pred tem datumom. Ob upoštevanju nujne potrebe po mobilizaciji virov, dodeljenih pobudi za zaposlovanje mladih za podporo takojšnjemu izvajanju, bi izjemoma moral biti začetni datum upravičenosti izdatkov v okviru te pobude 1. september 2013. Za zagotovitev uspešne uporabe skladov ESI in zmanjšanje tveganja za proračun Unije je treba uvesti omejitve glede podpore za zaključene operacije.

(61)

V skladu z načelom subsidiarnosti in ob upoštevanju izjem iz Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9), Uredbe ESS, Uredbe (EU) št. 1300/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10), Uredbe (EU) št. 1299/2013Evropskega parlamenta in Sveta (11), Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (12) in uredbe o ESPR, bi morale države članice sprejeti nacionalna pravila o upravičenosti izdatkov.

(62)

Za poenostavitev uporabe skladov ESI in zmanjšanje tveganja napak je ob potrebnem razlikovanju zaradi upoštevanja posebnosti politike primerno opredeliti oblike podpore, usklajene pogoje za vračilo nepovratnih sredstev in vračljive podpore, pavšalno financiranje, posebna pravila za upravičenost do nepovratnih sredstev in vračljive podpore ter posebne pogoje za upravičenost operacije glede na lokacijo.

(63)	Omogočiti bi bilo treba, da se podpora iz skladov ESI zagotavlja v obliki nepovratnih sredstev, nagrad, vračljive podpore ali finančnih instrumentov oziroma njihove kombinacije, da bi lahko pristojni organi izbrali najprimernejšo obliko podpore za ugotovljene potrebe.

(64)

Za zagotovitev uspešnosti, pravičnosti in trajnostnega vpliva ukrepov v okviru skladov ESI bi bilo treba sprejeti določbe, ki zagotavljajo dolgoročne naložbe v podjetja in infrastrukturo ter preprečujejo izrabo skladov ESI za zagotavljanje neupravičene prednosti. Izkušnje so pokazale, da je 5 let primerno najkrajše obdobje, razen ko pravila o državni pomoči določajo drugače. Kljub temu, in v skladu z načelom sorazmernosti, je možno, da bi lahko bilo upravičeno krajše, triletno obdobje, če gre pri naložbah za vzdrževanje naložb ali delovna mesta, ki jih ustvarijo MSP. V primeru če bi operacija, ki vključuje naložbe v infrastrukturo ali produktivne naložbe, kjer upravičenec ni MSP, bi taka operacija morala povrniti prispevek iz skladov ESI, če se v 10 letih od datuma zadnjega izplačila upravičencu proizvodna dejavnost preseli na lokacijo izven Unije. Ustrezno je izključiti ukrepe, ki jih podpirajo ESS in ne vključujejo produktivnih naložb ali naložb v trajno infrastrukturo, razen če te zahteve izhajajo iz veljavnih pravil o državni pomoči, kot tudi prispevke finančnim instrumentom ali iz njih. Neupravičeno izplačane zneske bi bilo treba izterjati in jih obravnavati v skladu s postopki, ki se uporabljajo za nepravilnosti.

(65)

Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev ustrezne vzpostavitve svojih sistemov upravljanja in nadzora, da se zagotovi zakonita in redna uporaba skladov ESI. Zato bi bilo treba določiti obveznosti držav članic glede sistemov upravljanja in nadzora ter glede preprečevanja, ugotavljanja in popravljanja nepravilnosti ter kršitev prava Unije.

(66)

V skladu z načelom deljenega upravljanja bi morale biti države članice in Komisija odgovorne za upravljanje in nadzor programov. Predvsem države članice bi morale biti prek svojih sistemov upravljanja in nadzora odgovorne za izvajanje in nadzor operacij iz programov. Za izboljšanje učinkovitosti nadzora nad izbiro in izvajanjem operacij ter delovanjem sistemov upravljanja in nadzora bi bilo treba podrobno opredeliti naloge organa upravljanja.

(67)

Države članice bi morale izpolniti obveznosti upravljanja, nadzora in revizije ter prevzeti iz tega izhajajoče odgovornosti, ki so določene v pravilih o deljenem upravljanju v tej uredbi, finančni uredbi ter v pravilih posameznega sklada. Države članice bi morale v skladu s pogoji iz te uredbe zagotoviti učinkovite mehanizme pritožb v zvezi z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi. V skladu z načelom subsidiarnosti bi morale države članice, na zahtevo Komisije, preučiti pritožbe, ki so bile predložene Komisiji in spadajo v področje njihove pristojnosti, ter na zahtevo obvestiti Komisijo o rezultatih.

(68)

Določiti bi bilo treba pooblastila in odgovornosti Komisije glede preverjanja uspešnosti delovanja sistemov upravljanja in nadzora ter možnost zahtevati ukrepanje držav članic. Komisijo bi bilo treba pooblastiti za izvajanje revizij na kraju samem in pregledov, ki so osredotočeni na zadeve, povezane z dobrim finančnim poslovodenjem, da se preveri delovanje skladov ESI.

(69)	Proračunske obveznosti Unije bi bilo treba izvrševati vsako leto. Za zagotovitev uspešnega upravljanja programov je potrebno določiti skupna pravila za predplačila, vmesne zahtevke za izplačilo in končno plačilo brez poseganja v posebna pravila za vsak sklad ESI.

(70)

Predplačila na začetku programov zagotavljajo, da ima država članica od začetka izvajanja programa na voljo tudi sredstva za podporo upravičencem pri izvajanju programa, tako da ti upravičenci za načrtovane naložbe po potrebi prejmejo vnaprejšnje plačilo in se jim sredstva povrnejo kmalu po predložitvi zahtevka za plačilo. Zato bi bilo potrebno vključiti določbe o zneskih začetnega predplačila iz skladov ESI. Začetno predplačila bi moralo biti v celoti obračunano ob zaključku programa.

(71)

Za varovanje finančnih interesov Unije bi morali biti uvedeni ukrepi, ki so časovno omejeni in dovoljujejo pristojnemu organu, ki mu je bilo pooblastilo preneseno, da prekine izplačila, kadar obstajajo jasni dokazi za znatne pomanjkljivosti v delovanju sistemov upravljanja in nadzora ali za nepravilnosti v zvezi z zahtevkom za izplačilo, ali kadar dokumenti za pregled in sprejetje obračuna niso bili predloženi. Obdobje prekinitve bi moralo trajati do šest mesecev, z možnostjo podaljšanja tega obdobja na devet mesecev s soglasjem države članice, da se zagotovi dovolj časa za odpravo vzrokov prekinitve in se tako izogne začasni ustavitvi.

(72)

Za varovanje proračuna Unije je mogoče, da bo morala Komisija včasih sprejeti finančne popravke. Za zagotovitev pravne varnosti za države članice je pomembno opredeliti okoliščine, v katerih lahko kršitve veljavne zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje v zvezi z njeno uporabo pripeljejo do finančnih popravkov Komisije. Za zagotovitev, da so finančni popravki, ki jih Komisija naloži državi članici, povezani z zaščito finančnih interesov Unije, tbi bilo treba take popravke omejiti na primere, ko kršitev veljavnega prava Unije ali nacionalnega prava v zvezi z uporabo ustreznega prava Unije zadeva upravičenost, pravilnost, upravljanje ali nadzor operacij ter ustreznih izdatkov, prijavljenih Komisiji. Za zagotovitev sorazmernosti je pomembno, da Komisija pri odločitvi o finančnem popravku upošteva vrsto in stopnjo kršitve ter povezane finančne posledice za proračun Unije.

(73)

Za spodbujanje finančne discipline je primerno opredeliti ureditve za prenehanje katerega koli dela proračunskih obveznosti v programu, zlasti kadar je znesek lahko izvzet iz prenehanja obveznosti in kadar so zaostanki v izvajanju posledica neobičajnih in nepredvidljivih okoliščin, na katere zadevna stranka nima vpliva, in se njihovim posledicam kljub izkazani skrbnosti ni bilo mogoče izogniti, pa tudi kadar je bil sicer podan zahtevek za plačilo, vendar je bil rok za plačilo prekinjen ali je bilo plačilo začasno ustavljeno.

(74)

Tudi postopek prenehanja obveznosti je nujni del mehanizma za dodeljevanje rezerve za uspešnost in v tem primeru bi moralo biti možno prerazporediti sredstva za kasnejše obveznosti v drugih programih in prednostnih nalogah. Poleg tega bi treba pri izvajanju nekaterih posebnih finančnih instrumentov v prid malih in srednjih podjetij, ko je prenehanje obveznosti rezultat nestalnega sodelovanja države članice v teh finančnih instrumentih, določiti kasnejšo prerazporeditev sredstev za obveznosti v drugih programih. Da se omogoči takšna prerazporeditev sredstev, bo treba v finančno uredbo vnesti dodatne določbe, zato bi morali ti postopki začeti veljati od datuma začetka veljavnosti ustreznih sprememb finančne uredbe.

(75)

Dodatne splošne določbe so potrebne glede posebnega delovanja skladov. Zlasti za povečanje njihove dodane vrednosti in njihovega prispevka k prednostnim nalogam iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast in ciljem posameznega sklada na podlagi ciljev iz Pogodbe bi bilo treba delovanje teh skladov poenostaviti in usmeriti v cilj "naložb za rast in delovna mesta" ter cilj "evropsko teritorialno sodelovanje".

(76)	Dodatne določbe za posebno delovanje EKSRP in ESPR so določene v posebni zakonodaji za ti področji.

(77)

Za spodbujanje ciljev PDEU glede ekonomske, socialne in teritorialne kohezije bi moral cilj "naložbe za rast in delovna mesta" podpirati vse regije. Za zagotovitev uravnovešene in postopne podpore in za upoštevanje stopnje gospodarskega in družbenega razvoja bi bilo potrebno vire iz ESRR in ESS za ta cilj dodeliti manj razvitim regijam, regijam v prehodu in bolj razvitim regijam v skladu z njihovim bruto domačim proizvodom (BDP) na prebivalca glede na povprečje EU-27. Za zagotovitev dolgoročne stabilnosti naložb iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada, za utrditev doseženega uspeha ter za spodbujanje gospodarske rasti in socialne kohezije bi morale regije Unije, regije, katerih BDP na prebivalca je bil v programskem obdobju 2007–2013 nižji od 75 % povprečja EU-25 za referenčno obdobje, vendar katerih BDP na prebivalca se je zvišal na več kot 75 % povprečja EU-27, prejeti najmanj 60 % njihovih okvirnih povprečnih letnih sredstev, dodeljenih v obdobju 2007–2013. Vsa sredstva, dodeljena državi članici iz ESRR, ESS in Kohezijskega sklada, bi morala znašati najmanj 55 % vseh njenih sredstev za obdobje 2007–2013. Države članice z bruto nacionalnim dohodkom (BND) na prebivalca, ki ne dosega 90 % povprečja Unije, bi morale imeti koristi od Kohezijskega sklada v okviru cilja "naložbe za rast in delovna mesta".

(78)

Za opredelitev regij in območij, upravičenih do podpore iz skladov, bi bilo potrebno določiti nepristranska merila. Zato bi moralo določanje regij in območij na ravni Unije temeljiti na skupnem sistemu klasifikacije regij iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (13), spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 105/2007 (14).

(79)

Za določitev ustreznega finančnega okvira za sklade bi morala Komisija z izvedbenimi akti, objektivno in pregledno, določiti letno razčlenitev razpoložljivih odobrenih pravic za prevzem obveznosti, tako da se vključijo regije, ki zaostajajo v razvoju, vključno s tistimi, ki prejemajo prehodno podporo. Da bi se upoštevale posebej težke razmere držav članic, ki jih je prizadela kriza, in v skladu z Uredbo Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (15) o določitvi večletnega finančnega okvira, bi morala Komisija leta 2016 na podlagi najnovejših statističnih podatkov, ki bodo takrat na voljo, pregledati skupna dodeljena sredstva vseh držav članic in jih po potrebi prilagoditi. Potrebne prilagoditve bi se morale v enakih deležih razporediti po letih 2017–2020.

(80)

Za spodbuditev potrebne pospešitve razvoja infrastrukture na področju prometa in energetike ter IKT v Uniji bi bilo treba oblikovati Instrument za povezovanje Evrope v skladu z Uredbo (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (16). Podporo iz Kohezijskega sklada bi bilo treba zagotoviti projektom za vzpostavljanje osrednjih omrežij ali projektom in horizontalnim dejavnostim, opredeljenim v delu I Priloge k navedeni uredbi.

(81)	Dodelitev letnih odobrenih proračunskih sredstev iz skladov državi članici bi bilo treba omejiti na zgornjo mejo, ki bi jo bilo treba določiti ob upoštevanju BDP posamezne države članice.

(82)

Določiti je treba zgornje meje navedenih sredstev namenjenih cilju "naložbe za rast in delovna mesta" ter sprejeti nepristranska merila za njihovo dodelitev regijam in državam članicam. Države članice bi morale s koncentracijo podpore poskrbeti za zadostne naložbe v zaposlovanje mladih, mobilnost delavcev, znanje, socialno vključenost in boj proti revščini, da delež iz ESS kot odstotek vseh združenih sredstev strukturnih skladov in kohezijskega sklada na ravni Unije, brez podpore iz kohezijskega sklada za prometno infrastrukturo v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope ter podpore iz strukturnih skladov za pomoč najbolj ogroženim skupinam prebivalstva, v vsaki državi članici ni manjši od 23,1 %.

(83)

Glede na nujnost reševanja brezposelnosti mladih v najbolj prizadetih regijah Unije kot tudi Uniji kot celoti se vzpostavi pobudo za zaposlovanje mladih ter financira iz posebne dodelitve in ciljnih naložb Evropskega socialnega sklada, da se doda in okrepi znatna pomoč, ki je že zagotovljena prek skladov ESI. Cilj pobude za zaposlovanje mladih bi morala biti podpora mladim, zlasti tistim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in prebivajo v upravičenih regijah. Pobudo za zaposlovanje mladih bi bilo treba izvesti kot del cilja "naložb za rast in delovna mesta".

(84)

Poleg tega je treba v skladu z glavno ciljno vrednostjo o zmanjšanju revščine sklad za evropsko pomoč za najbolj ogrožene skupine prebivalstva zastaviti tako, da se spodbuja socialna vključenost. Predvideti bi bilo treba mehanizem, prek katerega bi se v ta instrument prenesli viri, dodeljeni iz strukturnih skladov vsaki državi članici.

(85)	Ob upoštevanju sedanjih ekonomskih okoliščin največja stopnja prenosa (zgornja meja) iz skladov posamezni državi članici ne bi smela imeti za posledico dodelitev za državo članico, ki presega 110 % njihove realne ravni v programskem obdobju 2007–2013.

(86)

Za zagotovitev ustreznih dodelitev posameznim kategorijam regij se viri skladov ne bi smeli prenašati med manj razvitimi regijami, regijami v prehodu in bolj razvitimi regijami, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah, povezanih z izvajanjem enega ali več tematskih ciljev. Taki prenosi bi morali zajemati največ 3 % skupno odobrenih sredstev za navedeno kategorijo regije.

(87)

Za zagotovitev pristnega gospodarskega vpliv v skladu s to uredbo podpora iz skladov ne bi smela nadomestiti javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov držav članic. Poleg tega bi bilo treba za upoštevanje širšega gospodarskega okvira pri podpori iz skladov določiti višino javnih izdatkov glede na splošne makroekonomske razmere, v katerih poteka financiranje, na podlagi kazalnikov iz programov za stabilnost in konvergenčnih programov, ki jih letno predložijo države članice v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1466/1997 (17). Preverjanje načela dodatnosti, ki ga opravi Komisija, bi moralo biti zaradi višine dodeljenih finančnih virov osredotočeno na države članice, v katerih manj razvite regije in regije v prehodu vključujejo najmanj 15 % prebivalstva.

(88)

Določiti je treba dodatne določbe glede načrtovanja, upravljanja, spremljanja in nadzora operativnih programov, ki jih podpirajo skladi,z namenom doseči čim boljše rezultate. Zlasti je treba določiti podrobne zahteve glede vsebine operativnih programov. To bi moralo olajšati pripravo dosledne logike ukrepanja za obravnavanje ugotovljenih razvojnih potreb, določitev okvira za oceno delovanja ter podpreti uspešno in učinkovito izvajanje skladov. V skladu s splošnim načelom bi morala prednostna os zajemati en tematski cilj, en sklad in eno kategorijo regij. Po potrebi in z namenom povečanja uspešnosti v okviru tematsko doslednega celostnega pristopa bi moralo biti mogoče, da se prednostna os nanaša na več kot eno kategorijo regij ter združuje eno ali več dopolnjujočih se naložbenih prednostnih nalog ESRR, ESS in Kohezijskega sklada v okviru enega ali več tematskih ciljev.

(89)	Kadar država članica pripravi največ en program za vsak sklad, tako da se programi in partnerski sporazum pripravijo na nacionalni ravni, bi bilo treba določiti posebne ureditve, in tako zagotoviti dopolnjevanje med takimi dokumenti.

(90)

Da bi uskladili potrebo po natančnih operativnih programih z jasnimi zavezami držav članic in potrebo po prožnosti zaradi prilagajanja spreminjajočim se razmeram, bi bilo treba razlikovati med bistvenimi elementi operativnega programa, o katerih odloča Komisija, in drugimi elementi, o katerih ne odloča Komisija in jih lahko spremeni država članica. Zato bi bilo treba zagotoviti postopke, ki bi omogočali spremembe nebistvenih elementov operativnih programov na nacionalni ravni brez odločitve Komisije.

(91)	Za izboljšanje dopolnjevanja in poenostavitev izvajanja bi moralo biti mogoče združiti podporo iz Kohezijskega sklada in ESRR s podporo iz ESS v skupnih operativnih programih v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“.

(92)

Veliki projekti predstavljajo bistven delež izdatkov Unije in so pogosto strateškega pomena za doseganje ciljev iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Zato je upravičeno, da se operacije nad določenim pragom še naprej odobrijo po posebnih postopkih v skladu s to uredbo. Prag bi bilo treba določiti glede na skupne upravičene stroške po preučitvi pričakovanih neto prihodkov, pri čemer bi moral biti prag za prometne projekte višji, saj je obseg naložb v ta sektor običajno večji. Za zagotovitev jasnosti je ustrezno opredeliti vsebino prijave za velik projekt za ta namen. Prijava bi morala vsebovati informacije, potrebne za zagotovitev, da finančni prispevek iz skladov ne bi povzročil izgube znatnega števila delovnih mest na že obstoječih lokacijah znotraj Unije.

(93)

Za spodbujanje priprave in izvajanja velikih projektov na kakovostni ekonomski in tehnični podlagi in da se spodbudi uporaba strokovnih nasvetov v zgodnji fazi, kadar lahko neodvisni strokovnjaki, ki se jim nudi tehnična podpora Komisije, oziroma, po dogovoru s Komisijo, drugi neodvisni strokovnjaki, podajo jasne izjave o izvedljivosti in ekonomski upravičenosti velikega projekta, bi moral biti postopek odobritve Komisije racionaliziran. Komisija bi morala imeti možnost, da zavrne odobritev finančnega prispevka le, kadar pri neodvisnem pregledu kakovosti ugotovi bistveno pomanjkljivost.

(94)	Kadar neodvisen pregled kakovosti velikega projekta ni bil izveden, bi morala država članica predložiti vse zahtevane informacije, Komisija pa bi morala oceniti veliki projekt, da ugotovi, ali je zahtevek za finančni prispevek upravičen.

(95)

Za kontinuirano izvajanje, da bi se izognili nepotrebnemu administrativnemu bremenu in zaradi uskladitve s sklepom Komisije o smernicah za zaključek programskega obdobja 2007–2013, so za velike projekte, odobrene z Uredbo Sveta (ES) št. 1083/2006 (18), ki naj bi se izvajali še tudi v času programskega obdobja, ki ga zajema ta uredba, vzpostavljene določbe o fazah. Pod določenimi pogoji bi priglasitev in odobritev druge ali nadaljnjih faz velikega projekta morali potekati po skrajšanem postopku, če je Komisija predhodno fazo oziroma predhodne faze odobrila v okviru programskega obdobja 2007–2013. Vsaka posamezna faza teh operacij, ki je usmerjena v isti splošni cilj, bi se morala izvajati v skladu s pravili, ki veljajo v zadevnem programskem obdobju.

(96)

Da lahko države članice izvajajo le del operativnega programa z uporabo pristopa, ki temelji na rezultatih, je koristno zagotoviti skupni akcijski načrt, ki vključuje projekt ali skupino projektov, ki jih izvede upravičenec in tako prispeva k ciljem operativnega programa. Za poenostavitev in okrepitev ciljne usmerjenosti skladov bi moralo upravljanje skupnih akcijskih načrtov temeljiti izključno na podlagi skupno dogovorjenih temeljnih točk, učinkov in rezultatov, kot je opredeljeno v sklepu Komisije o sprejetju skupnega akcijskega načrta. Nadzor in revizijo skupnega akcijskega načrta bi bilo potrebno omejiti na doseganje teh točk, učinkov in rezultatov. Zato je treba določiti pravila o pripravi, vsebini, sprejetju, finančnem upravljanju in nadzoru skupnih akcijskih načrtov.

(97)	Sprejeti je treba posebna pravila delovanja odbora za spremljanje in letna poročila o izvajanju operativnih programov, ki jih podpirajo skladi. Dodatne določbe za posebno delovanje EKSRP bi bilo treba določiti v posebni zakonodaji za to področje.

(98)

Za zagotovitev razpoložljivosti nujnih ter pravočasnih informacij o izvajanju programa morajo države članice Komisiji redno pošiljati ključne podatke. Za preprečitev dodatnega bremena za države članice bi bilo to treba omejiti na podatke, ki se redno zbirajo, prenos podatkov pa bi bilo treba opraviti z elektronsko izmenjavo podatkov.

(99)	Da se okrepi spremljanje napredka pri izvajanju skladov in olajša finančno upravljanje, je treba zagotoviti, da so osnovni finančni podatki o napredku pri izvajanju pravočasno na voljo.

(100)

Komisija mora v skladu s členom 175 PDEU Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij vsaka tri leta predložiti poročila o napredku pri vzpostavljanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Unije. Treba je določiti določbe glede vsebine tega poročila.

(101)

Pomembno je seznanjati širšo javnost z dosežki skladov Unije in jo ozaveščati o ciljih kohezijske politike. Državljani bi morali imeti pravico vedeti, kam se vlagajo finančni viri Unije. Za zagotovitev ustreznega obveščanja javnosti bi morali biti odgovorni organi upravljanja in upravičenci ter institucije in svetovalni organi Unije. Za zagotovitev večje učinkovitosti pri obveščanju širše javnosti in večje sinergije pri dejavnostih obveščanja na pobudo Komisije bi morali viri, dodeljeni komunikacijskim dejavnostim iz te uredbe, prispevati tudi h kritju stroškov celostnega obveščanja o političnih prednostnih nalogah Unije, če so povezani s splošnimi cilji te uredbe.

(102)

Za lažjo dostopnost in boljšo preglednost informacij o možnostih financiranja in upravičencih bi bilo treba v vsaki državi članici vzpostaviti enotno spletno stran ali spletni portal z informacijami o vseh operativnih programih, vključno s seznamom operacij, ki prejemajo podporo v okviru posameznih operativnih programov.

(103)

Za zagotovitev obsežnega razširjanja informacij o dosežkih skladov ter vlogi Unije pri tem ter za obveščanje potencialnih upravičencev o možnostih financiranja bi bilo treba v tej uredbi opredeliti podrobna pravila o informiranju in obveščanju javnosti ter nekatere tehnične značilnosti takšnih ukrepov, in sicer ob upoštevanju obsega operativnih programov v skladu z načelom sorazmernosti.

(104)

Da se dodeljena sredstva v okviru posameznega sklada usmerijo predvsem v strategijo Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter namene posameznega sklada v skladu s cilji iz Pogodbe, je treba določiti zgornje meje dodeljene tehnične podpore državi članici. Zagotoviti je treba tudi, da bo pravni okvir za načrtovanje tehnične podpore olajšal oblikovanje racionaliziranih ureditev izvajanja, kadar države članice izvajajo več skladov hkrati, in možno bi moralo biti, da ta okvir zajema več kategorij regij.

(105)

Treba je določiti elemente za prilagoditev stopnje sofinanciranja operativnih programov iz skladov prednostnim osem, zlasti za povečanje multiplikacijskega učinka virov Unije. Za zagotovitev spoštovanja načela sofinanciranja z ustreznim deležem javne ali zasebne nacionalne podpore je treba določiti tudi največje možne stopnje sofinanciranja po kategorijah regij.

(106)

Države članice morajo za vsak operativni program imenovati organ upravljanja, organ za potrjevanje in funkcionalno neodvisen revizijski organ. Da imajo države članice več prožnosti pri vzpostavitvi sistemov nadzora, je primerno upoštevati tudi možnost, da lahko organ upravljanja izvaja naloge organa za potrjevanje. Države članice bi morale imeti tudi možnost imenovati posredniške organe za izvajanje določenih nalog organa upravljanja ali organa za potrjevanje. V tem primeru bi morale države članice jasno določiti njihove pristojnosti in naloge.

(107)

Za upoštevanje posebne organizacije sistemov upravljanja in nadzora skladov in ESPR ter potrebe za zagotovitev sorazmernega pristopa, bi bilo treba oblikovati posebne določbe za imenovanje organov upravljanja in organov za potrjevanje. Da se izogne nepotrebnemu administrativnemu bremenu, bi bilo treba predhodno preverjanje izpolnjevanja meril za imenovanja, navedenih v tej uredbi, omejiti na organe upravljanja in organe za potrjevanje ter, v skladu s pogoji iz te uredbe, se ne bi smelo zahtevati nobenega dodatnega revizijskega dela, kadar je sistem bistveno enak tistemu iz programskega obdobja 2007-2013. Ne bi smelo biti nobene zahteve za odobritev imenovanja s strani Komisije. Vendar, da se poveča pravna varnost, bi morale držav članice imeti možnost, da predložijo dokumente v zvezi z imenovanjem Komisije ob upoštevanju nekaterih pogojev, določenih v tej uredbi. Spremljanje skladnosti z merili za imenovanja, ki se izvajajo na podlagi ureditve v zvezi z revizijo in nadzorom bi moralo, kadar rezultati pokažejo neskladnost z merili, omogočati pravna sredstva in možnost preklica imenovanja.

(108)

Organ upravljanja je odgovoren za uspešno in učinkovito uporabo skladov in ESPR ter tako izpolnjuje znatno število nalog, povezanih z upravljanjem in spremljanjem programa, finančnim upravljanjem, nadzorom in izbiro projektov. Ustrezno bi bilo treba določiti pristojnosti in naloge organa upravljanja.

(109)

Organ za potrjevanje bi moral pripraviti zahtevke za plačila in jih predložiti Komisiji. Pripraviti bi moral računovodske izkaze, ki potrjujejo popolnost, točnost in resničnost računovodskih izkazov in dejstvo, da so izdatki, vneseni v izkaze, v skladu z veljavnimi pravili Unije in nacionalnimi pravili. Določiti bi bilo treba pristojnosti in naloge organa za potrjevanje.

(110)

Revizijski organ mora zagotoviti, da se izvedejo revizije sistemov upravljanja in nadzora, ustreznega vzorca operacij in računovodskih izkazov. Določiti bi bilo treba pristojnosti in naloge revizijskega organa. Revizije prijavljenih izdatkov bi se morale izvajati na reprezentativnem vzorcu operacij, kar bi omogočilo ekstrapolacijo rezultatov. Kot splošno pravilo za zagotavljanje zanesljivega reprezentativnega vzorca bi se morala uporabljati metoda statističnega vzorčenja. Vendar bi lahko revizijski organi v ustrezno utemeljenih okoliščinah uporabljali nestatistične metode vzorčenja, če so v skladu s pogoji iz te uredbe.

(111)

Brez poseganja v pristojnosti Komisije glede finančnega nadzora bi bilo treba okrepiti sodelovanje med Komisijo in državami članicami na tem področju in opredeliti merila, ki bi Komisiji omogočala, da v skladu s svojo strategijo nadzora nad nacionalnimi sistemi ugotovi raven zanesljivosti zagotovil, ki bi jih morala pridobiti od nacionalnih revizijskih organov.

(112)

Poleg splošnih pravil o finančnem upravljanju za sklade ESI bi bilo treba določiti dodatne določbe za sklade in ESPR. Da bi Komisija pred sprejetjem obračuna prejela zadostna zagotovila, bi bilo treba zahtevke za vmesna izplačila poplačati v višini 90 % zneska, ki je rezultat uporabe stopnje sofinanciranja za vsako prednostno nalogo, določeno v sklepu o sprejetju operativnega programa za upravičeni izdatek v okviru prednostne naloge. Preostali zneski bi morali biti državam članicam izplačani po sprejetju obračuna, če Komisija lahko ugotovi, da so popolni, natančni in verodostojni.

(113)

Upravičenci bi morali podporo v celoti prejeti najkasneje 90 dni od datuma vložitve zahtevka za izplačilo s strani upravičenca, če so na voljo sredstva iz začetnega in letnega predplačila ter vmesnih plačil. Organ upravljanja bi lahko prestavil rok, kadar spremni dokumenti niso popolni ali obstajajo dokazi o nepravilnostih, ki jih je treba nadalje raziskati. Predvideti bi bilo treba začetna in letna predplačila, da se zagotovi, da imajo države članice zadostna sredstva za izvajanje programov v okviru takih ureditev. Letna predplačila bi bilo treba potrditi vsako leto s sprejetjem obračuna.

(114)

Za zmanjšanje nevarnosti prijave nepravilnih izdatkov bi bilo treba omogočiti, da organ upravljanja zneske, ki bi jih bilo treba dodatno preveriti, brez dodatne utemeljitve vključi v zahtevek za vmesno plačilo po obračunskem letu, v katerem so bili vneseni v njegov računovodski sistem.

(115)

Za zagotovitev ustrezne uporabe splošnih pravil o prenehanju obveznosti bi moralo biti v pravilih o skladih in ESPR natančno opisano, kako se določijo roki za prenehanje obveznosti.

(116)

Za uporabo zahtev iz finančne uredbe za finančno upravljanje skladov in ESPR je treba določiti postopke za pripravo, pregled in sprejetje obračuna, ki bi morali zagotoviti jasno podlago in pravno varnost teh ureditev. Da bi država članica lahko ustrezno izpolnjevala svoje obveznosti, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da izključijo zneske, katerih zakonitost in pravilnost se trenutno ocenjuje.

(117)

Za znižanje administrativnega bremena upravičencev bi bilo treba določiti posebne časovne roke, v okviru katerih bi organi upravljanja morali zagotoviti dostopnost dokumentacije za operacije po predložitvi izdatkov ali zaključku operacije. V skladu z načelom sorazmernosti bi moralo biti obdobje hranjenja dokumentov odvisno od višine skupnih upravičenih izdatkov za posamezno operacijo.

(118)

Ker se obračun preverja in potrjuje vsako leto, bi bilo treba bistveno poenostaviti postopek zaključevanja. Podlaga za dokončno zaključitev programa bi zato morali biti samo dokumenti, povezani s končnim obračunskim letom, in zaključno poročilo o izvajanju ali zadnje letno poročilo o izvajanju, ne bi pa bilo treba pripraviti nobenih drugih dodatnih dokumentov.

(119)

Za varovanje finančnih interesov Unije in zagotovitev sredstev za uspešno izvajanje programa bi bilo treba določiti določbe, ki bi Komisiji omogočile začasno ustavitev plačil na ravni prednostnih nalog ali operativnih programov.

(120)

Za zagotovitev pravne varnosti državam članicam je ob upoštevanju načela sorazmernosti, primerno določiti posebne ureditve in postopke za finančne popravke, ki jih uvedejo države članice in Komisija v zvezi s skladi in ESPR.

(121)

Potreben je pravni okvir, ki bo zagotavljal zanesljive sisteme za upravljanje in nadzor na nacionalni in regionalni ravni ter ustrezno razdelitev vlog in odgovornosti pri deljenem upravljanju. Vloga Komisije bi zato morala biti opredeljena in jasna, prav tako pa bi bilo treba določiti sorazmerna pravila za finančne popravke s strani Komisije.

(122)

Pogostost revizijskih pregledov operacij bi morala biti sorazmerna z višino podpore Unije iz skladov in ESPR. Število revizijskih pregledov bi bilo treba zmanjšati, zlasti kadar skupni upravičeni izdatki za operacijo ne presegajo 200 000 EUR za ESRR in Kohezijski sklad, 150 000 EUR za ESS in 100 000 EUR za ESPR. Kljub temu bi bilo treba zagotoviti možnost, da se revizijski pregledi opravijo vedno, ko obstajajo dokazi o nepravilnostih ali goljufiji, ali v okviru revizijskega vzorca po ukinitvi končane operacije. Komisija bi morala imeti možnost pregleda revizijske sledi revizijskega organa ali sodelovati pri revizijskih pregledih na kraju samem. Kadar Komisija na tak način ne dobi potrebnega zagotovila glede uspešnega delovanja revizijskega organa, bi Komisija morala imeti možnost, da ponovno izvede revizijski pregled, kadar je to v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi. Da bi bila raven revizijskega nadzora Komisije sorazmerna s tveganjem, bi morala Komisija imeti možnost zmanjšati število svojih revizij v zvezi z operativnimi programi, kadar ni bistvenih pomanjkljivosti ali kadar se je mogoče zanesti na revizijski organ. Da bi se zmanjšalo administrativno breme upravičencev, bi bilo treba uvesti posebna pravila, s katerimi bi zmanjšali tveganje prekrivanja revizijskih pregledov istih operacij, ki jih opravljajo različne institucije, in sicer Evropsko računsko sodišče, Komisija in revizijski organ.

(123)

Za dopolnitev in spremembo nekaterih nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z evropskim kodeksom dobre prakse glede partnerstva, dopolni in spremeni razdelke 4 do 7 skupnega strateškega okvira, merili za določitev ravni finančnega popravka, ki se uporabi, posebnimi pravili o nakupu zemljišč in o kombiniranju tehnične podpore s finančnimi instrumenti, vlogo, odgovornostjo in pristojnostjo organov za izvajanje finančnih instrumentov, upravljanjem in nadzorom nad finančnimi instrumenti, ustavitvijo izplačil finančnim instrumentom in posledično prilagoditvijo glede uporabe izplačil, vzpostavitvijo sistema kapitalizacije letnih obrokov za finančne instrumente, posebnimi pravili, ki določajo merila za določanje upravljavskih stroškov in pristojbin na podlagi učinkovitosti, pragove in pravili, ki se uporabljajo za poplačilo kapitaliziranih upravljavskih stroškov ter pristojbin za instrumente, ki temeljijo na lastniškem kapitalu, in mikrokredite, opredelitvijo pavšalnega zneska za neto prihodke operacij v posameznih sektorjih, kakor tudi določitvijo pavšalnih zneskov za nekatere sektorje ali podsektorje na področjih IKT, raziskav, razvoja in inovacij in energetske učinkovitosti in dodajanja sektorjev ali podsektorjev, metode izračuna sedanje vrednosti diskontiranih neto prihodkov za operacije, ki ustvarjajo prihodek, dodatnimi pravili o nadomestitvi upravičenca na podlagi operacij javno zasebnega partnerstva, minimalnimi zahtevami, ki se vključijo v sporazume o javno-zasebnem partnerstvu, ki so potrebni za uporabo odstopanja z zvezi z upravičenostjo izdatkov, opredelitvijo pavšalnega zneska, ki se uporablja za posredne stroške za nepovratna sredstva, ki temeljijo na obstoječih metodah in ustreznih zneski, ki se uporabljajo v politikah Unije, metodologijo, ki se uporabi pri izvajanju kakovostnega pregleda velikega projekta, merili za določitev primerov, ki odstopajo, o katerih je treba poročati, podatkih, ki jih je treba podati ter pogojih in postopkih, ki se uporabijo pri določanju, ali morajo države članice povrniti neizterljive zneske, podatkih, ki se beležijo in shranjujejo v računalniški obliki znotraj sistemov spremljanja, ki jih vzpostavijo organi upravljanja, minimalnimi pravili glede revizijske sledi, obseg in vsebino revizij dejavnosti in revizij izkazov ter metodologije za izbiro vzorčnih dejavnosti ter pravili glede uporabe podatkov, zbranih med revizijami, merili za določanje resnih pomanjkljivosti pri uspešnem delovanju sistemov upravljanja in spremljanja, za vzpostavitev ravni finančnega popravka, ki se uporablja, in za uporabo pavšalnih zneskov ali ekstrapoliranih finančnih popravkov. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(124)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastila, da lahko za vse sklade ESI z izvedbenimi akti sprejme sklepe o odobritvi elementov partnerskih sporazumov in spremembe partnerskih sporazumov, sklepe o odobritvi elementov revidiranih partnerskih sporazumov, sklepe o programih in prednostnih nalogah, ki so dosegli svoje mejnike in so lahko upravičenci iz dodelitve rezerve na podlagi doseženih rezultatov, sklepe o spremembi programov kot posledica ukrepov za popravo prenosa finančnih dodelitev drugim programom, sklepe o letnih načrtih ukrepov, ki se financirajo iz tehnične podpore na pobudo Komisije, in, v primeru prenehanja obveznosti, sklepe o spremembi sklepov o sprejetju programov; in kar zadeva ESRR, ESS in Kohezijski sklad, sklepe o opredelitvi regij in držav članic, ki izpolnjujejo merila za naložbe za rast in delovna mesta, sklepe, ki določajo letno razdelitev odobrenih pravic za prevzem obveznosti državam članicam, sklepe o določitvi zneska, ki se prenese iz dodelitve Kohezijskega sklada za vsako državo članico za Instrument za povezovanje Evrope, sklepe o določitvi zneska, ki se prenese iz dodelitve strukturnih skladov za vsako državo članico za hrano za najbolj ogrožene skupine prebivalstva, sklepe o sprejetju prenosov delov dodelitev iz cilja "evropsko teritorialno sodelovanje" k cilju "naložbe za rast in delovna mesta", sklepe o tem, ali naj se izvede finančni popravek v primeru neskladnosti z dodatnostjo, sklepe za sprejetje in spreminjanje operativnih programov, sklepe o zavrnitvi finančnega prispevka za veliki projekt, sklepe o odobritvi finančnega prispevka za izbrani veliki projekt in podaljšanje obdobja za uresničenje pogojev, povezanih z odobritvijo velikih projektov in sklepe o skupnih akcijskih načrtih; in kar zadeva ESRR, ESS, Kohezijski sklad in ESPR, sklepe o zavrnitvi računov in zaračunanega zneska, če računi niso bili sprejeti, sklepe o začasni ustavitvi vmesnih plačil in sklepe o finančnih popravkih.

(125)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z vzorcem, ki se uporabi pri predložitvi poročila o napredku, vzorcem operativnega programa za sklade, metodologijo, ki se uporabi pri izvajanju analize stroškov in koristi glede velikih projektov, obliko, v kateri se predložijo informacije o velikih projektih vzorcem skupnega akcijskega načrta, obliko letnih in končnih poročil o izvajanju, frekvenco poročanja o nepravilnostih in obliki poročanja, ki jo je treba uporabiti, vzorcem izjave o upravljanju in vzorci revizijske strategije, mnenjem in letnim poročilom o nadzoru. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (19).

(126)

Da se zagotovi potrebni prispevek in boljše sodelovanje držav članic za izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije glede te uredbe na nekaterih posebej občutljivih področjih politike, povezanih s skladi ESI, in da se okrepi vloga držav članic pri sprejemanju enotnih pogojev na teh področjih ali pri drugih izvršilnih ukrepih z bistvenimi posledicami ali s potencialno bistvenim vplivom bodisi na nacionalno gospodarstvo, nacionalni proračun ali pravilno delovanje javne uprave držav članic, bi morali biti izvedbeni akti v zvezi z metodologijo za zagotavljanje informacij o podpori ciljem na področju podnebnih sprememb, podrobno ureditvijo za zagotovitev skladnega pristopa za opredelitev v okviru uspešnosti mejnikov in ciljnih vrednosti za vsako prednostno nalogo in za ocenjevanje doseganja mejnikov in ciljnih vrednosti, standardnimi pogoji za nadzor finančnih instrumentov, podrobno ureditvijo za prenos in upravljanje programskih prispevkov, ki jih upravljajo organi za izvajanje finančnih instrumentov, vzorcem sporazuma o financiranju v zvezi s skupnimi finančnimi instrumenti za neomejeno jamstvo in listinjenje v korist MSP, vzorci, ki se uporabijo pri predložitvi dodatnih informacij glede finančnih instrumentov pri zahtevkih za izplačila Komisiji in pri poročanju Komisiji o finančnih instrumentih, pogojih za sistem elektronske izmenjave informacij o upravljanju in nadzoru, nomenklaturo, na podlagi katere se lahko opredelijo kategorije intervencij v zvezi s prednostno osjo v operativnih programih; obliko za obvestitev o izbranem velikem projektu, tehničnimi značilnostmi informacijskih in komunikacijskih ukrepov za operacijo ter navodila za oblikovanje simbola in opredelitev njegovih standardnih barv, vzorcem, ki se uporabi pri predložitvi finančnih podatkov Komisiji za namene spremljanja,podrobno ureditvijo za izmenjavo informacij med upravičenci in organi upravljanja, organi za potrjevanje, revizijskimi organi in posredniškimi organi, vzorci za poročilo in mnenje neodvisnega revizijskega organa ter opis obstoječih funkcij in postopkov za organe upravljanja in po potrebi za organe za potrjevanje, tehničnimi specifikacijami za sistem upravljanja in nadzora, vzorcem za zahtevke za izplačila in vzorce za izkaze, sprejeti v skladu s postopkom pregleda, določenim v členu 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

(127)

Ker so morebitni vpliv in posledice nekaterih izvedbenih aktov, ki se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 5 Uredbe (EU) št. 182/2011, tako zelo pomembni za države članice, je izjema od splošnega pravila upravičena. Komisija v skladu s tem ne bi smela sprejeti osnutka izvedbenega akta, kadar odbor ne poda mnenja. Ti izvedbeni akti se nanašajo na določitev metodologije za zagotavljanje informacij o podpori ciljem na področju podnebnih sprememb, določitev metodologije za mejnike in ciljne vrednosti v zvezi z okvirom uspešnosti, uvedbo standardnih pogojev v zvezi s finančnimi instrumenti, določitev podrobne ureditve načinov prenosa in upravljanja prispevkov iz programa v zvezi z določenimi finančnimi instrumenti, sprejetje predloge sporazuma o financiranju v zvezi s skupnimi finančnimi instrumenti za neomejeno jamstvo in sekuritizacijo za MSP, določitev vzorca, ki ga je treba uporabljati za poročanje Komisiji o finančnih instrumentih, določitev nomenklature, na podlagi katere se lahko opredelijo kategorije intervencij v zvezi s prednostno osjo operativnih programov, določitev tehničnih značilnosti informacijskih in komunikacijskih ukrepov za dejavnosti ter navodila za oblikovanje simbola in opredelitev njegovih standardnih barv ter na določitev tehničnih specifikacij evidentiranja in shranjevanja podatkov v zvezi s sistemom upravljanja in nadzora. Za te izvedbene akte bi se zato moral uporabljati tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

(128)

Ker ta uredba nadomešča Uredbo (ES) št. 1083/2006, bi bilo treba navedeno uredbo razveljaviti. Kljub temu pa ta uredba ne bi smela vplivati na nadaljnje izvajanje ali spreminjanje zadevnih projektov do njihovega zaključka, ali podpore, ki jo je Komisija odobrila na podlagi Uredbe (ES) št. 1083/2006 ali katerega koli drugega zakonodajnega akta, ki se uporablja za to podporo na dan 31. decembra 2013. Zahtevki, predloženi ali odobreni na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006, bi zato morali ostati veljavni. Z odstopanjem od točke (b) člena 59(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 bi bilo treba določiti tudi posebna prehodna pravila o tem, kdaj lahko organ upravljanja v zvezi z operativnimi programi, ki se izvajajo na podlagi prejšnjega zakonodajnega okvira, še naprej opravlja naloge organa za potrjevanje, za namene ocene Komisije v skladu s členom 73(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 pri uporabi člena 123(5) te uredbe in v zvezi s postopkom odobritve velikih projektov iz točke (a) člena 102(1) te uredbe.

(129)

Ker cilja te uredbe, in sicer okrepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, države članice zaradi razlik v stopnji razvoja posameznih regij, zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi ter omejenih finančnih virov držav članic in regij, ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(130)

Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov, predvidenih v tej uredbi, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

PRVI DEL

PREDMET UREJANJA IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa splošna pravila, ki se uporabljajo za Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS), Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR), ki delujejo na podlagi skupnega okvira (v nadaljnjem besedilu: evropski strukturni in investicijski skladi - skladi ESI). Določa tudi potrebne določbe za zagotovitev uspešnosti skladov ESI ter usklajevanje skladov med seboj in z drugimi instrumenti Unije. Skupna pravila, ki se uporabljajo za sklade ESI, so določena v drugem delu.

Tretji del določa splošna pravila, ki urejajo ESRR, ESS (v nadaljnjem besedilu skupaj: strukturna sklada) in Kohezijski sklad glede nalog, prednostnih ciljev in organizacije strukturnih skladov in Kohezijski sklad (skladi), meril, ki jih morajo izpolnjevati države članice in regije za upravičenost do podpore iz skladov ESI, razpoložljivih finančnih virov in meril za njihovo dodeljevanje.

Četrti del določa splošna pravila, ki se uporabljajo za sklade in ESPR glede upravljanja in nadzora, finančnega upravljanja, računovodstva in finančnih popravkov.

Pravila iz te uredbe se v skladu z zadnjim pododstavkom tega člena uporabljajo brez poseganja v določbe Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (20) in posebne določbe iz naslednjih uredb (v nadaljnjem besedilu: uredbe za posamezne sklade) v skladu s petim odstavkom tega člena:

(1)	Uredba (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESRR);

(2)	Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESS);

(3)	Uredba (EU) št. 1300/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: uredba o Kohezijskem skladu);

(4)	Uredba (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: uredba o evropskem teritorialnem sodelovanju);

(5)	Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: uredba o EKSRP); ter

(6)	bodoči pravni akt Unije o vzpostavitvi pogojev za finančno podporo za pomorsko in ribiško politiko za programsko obdobje 2014-2020 (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESPR);

Drugi del te uredbe se uporablja za vse sklade ESI, razen če so odstopanja izrecno dovoljena. Tretji in četrti del te uredbe določata dopolnilna pravila k drugemu delu, ki se uporabljajo za sklade oziroma za sklade in ESPR ter lahko izrecno dovoljujejo odstopanja od uredb za posamezne sklade. Uredbe za posamezne sklade lahko določajo dopolnilna pravila k drugemu delu te uredbe za sklade ESI, tretjemu delu te uredbe za sklade ter četrtemu delu te uredbe za sklade in ESPR. Dopolnilna pravila v uredbah za posamezen sklad niso v nasprotju z drugim, tretjim ali četrtim delom te uredbe. V primeru dvoma glede uporabe določb drugi del te uredbe prevlada nad pravili za posamezne sklade, drugi, tretji in četrti deli te uredbe pa prevladajo nad uredbami za posamezne sklade.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„strategija Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ pomeni ciljne vrednosti in skupne cilje, ki usmerjajo ukrepanje držav članic in Unije, kakor je določeno v sklepih, ki jih Evropski svet sprejel 17. junija 2010 kot Prilogo I (nova evropska strategija za delovna mesta in rast, krovne ciljne vrednosti EU), Priporočilu Sveta z dne 13. julija 2010 (21) ter Sklepu Sveta 2010/707/EU (22), ter kakršno koli spremembo takšnih ciljnih vrednosti in skupnih ciljev;

(2)	„strateški okvir politike“ pomeni dokument ali sklop dokumentov na nacionalni ali regionalni ravni, ki na podlagi dokazov določajo omejeno število skladnih prednostnih nalog in časovni okvir za izvajanje teh prednostnih nalog, vključujejo pa lahko tudi mehanizem spremljanja;

(3)

„strategija pametne specializacije“ pomeni nacionalne ali regionalne strategije za inovacije, ki določajo prednostne naloge za izgradnjo konkurenčne prednosti z razvojem lastnih prednosti na področju raziskav in inovacij ter njihovim usklajevanjem s poslovnimi potrebami, da se novo nastajajoče priložnosti in razvoj trga obravnavajo skladno, ob hkratnem preprečevanju podvajanja in drobljenja prizadevanj; strategija pametne specializacije je lahko v obliki nacionalnega ali regionalnega strateškega okvira politike za raziskave in inovacije ali vključene vanj;

(4)	„pravila za posamezne sklade“, pomenijo določbe določene v, ali oblikovane na podlagi tretjega in četrtega dela te uredbe ali iz uredbe, ki ureja enega ali več skladov ESI iz četrtega odstavka člena 1;

(5)

„načrtovanje“ pomeni večstopenjski postopek organiziranja, odločanja in dodeljevanja finančnih sredstev za večletno izvajanje skupnega ukrepa Unije in držav članic, z vključevanjem partnerjev v skladu s členom 5, za večletno izvajanje skupnega ukrepa Unije in držav članic za doseganje ciljev iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast;

(6)	„program“ pomeni „operativni program“ iz tretjega ali četrtega dela te uredbe in uredbe o ESPR ter „program za razvoj podeželja“ iz uredbe o EKSRP;

(7)	„programsko območje“ pomeni geografsko območje, ki ga pokriva določeni program ali v primeru programa, ki pokriva več kot eno kategorijo regij, geografsko območje, ki ustreza vsaki posamični kategoriji regij;

(8)	„prednostna naloga“ iz drugega in četrtega dela te uredbe pomeni „prednostno os“ iz tretjega dela te uredbe za ESRR, ESS in Kohezijski sklad in „prednostni cilj Unije“ iz uredbe o ESPR in uredbe o EKSRP;

(9)

„operacija“ pomeni projekt, pogodbo, ukrep ali skupino projektov, ki jih izberejo organi upravljanja zadevnih programov ali se izberejo pod njihovo pristojnostjo, ter prispeva k ciljem povezane prednostne naloge ali prednostnih nalog, na katere se nanaša; v okviru finančnih instrumentov operacijo sestavljajo finančni prispevki programa k finančnim instrumentom in nadaljnja finančna podpora navedenih finančnih instrumentov;

(10)

„upravičenec“ pomeni javni ali zasebni organ ter samo za namene uredbe o EKSRP in uredbe o ESPR fizično osebo, odgovorno za začetek ali začetek in izvajanje operacij; in v okviru shem državne pomoči, kakor so opredeljene v točki 12 tega člena, pomeni organ, ki prejme pomoč; in v okviru finančnih instrumentov v skladu z naslovom IV drugega dela te uredbe pomeni organ, ki izvaja finančni instrument ali sklad skladov, kot je ustrezno;

(11)	„finančni instrumenti“ pomeni finančne instrumente, kakor so opredeljeni v točkah (k), (l), (m), (n), (o) in (p) člena 2 finančne uredbe, razen če je v tej uredbi določeno drugače;

(12)	„končni prejemnik“ pomeni pravno ali fizično osebo, ki prejme finančno podporo iz finančnega instrumenta;

(13)	„državna pomoč“ pomeni pomoč iz člena 107(1) PDEU in se za namene te uredbe šteje, da vključuje tudi pomoč de minimis v smislu Uredbe Komisije (ES) št. 1998/2006 (23), Uredbe Komisije (ES) št. 1535/2007 (24) in Uredbe Komisije (ES) št. 875/2007 (25);

(14)	„končana operacija“ pomeni operacijo, ki je bila fizično zaključena ali popolnoma izvedena, za katero so upravičenci izvršili vsa zadevna izplačila, njim pa je bil izplačan ustrezen javni prispevek;

(15)

„javni izdatki“ pomenijo kakršen koli javni prispevek za financiranje operacij iz proračuna nacionalnih, regionalnih ali lokalnih javnih oblasti, proračuna Unije za sklade ESI, proračuna oseb javnega prava ali proračuna združenj javnih organov ali oseb javnega prava in za namene določitve stopnje sofinanciranja programov ESS ali prednostnih nalog lahko vključujejo kakršne koli finančne vire, ki jih skupaj prispevajo delodajalci in delavci;

(16)

„oseba javnega prava“ pomeni kateri koli organ, ki ga ureja javno pravo v smislu točke 9 člena 1 Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (26) in katero koli evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS), ustanovljeno v skladu z Uredbo (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (27), ne glede na to, ali se v skladu z ustreznimi nacionalnimi izvedbenimi določbami EZTS šteje za osebo javnega prava ali osebo zasebnega prava;

(17)	„dokument“ pomeni dokument na papirju ali elektronskem mediju, na katerem so informacije, pomembne v okviru te uredbe;

(18)	„posredniški organ“ pomeni kateri koli javni ali zasebni organ, ki deluje pod pristojnostjo organa upravljanja ali organa za potrjevanje ali v imenu tega organa izvaja naloge v povezavi z upravičenci, ki izvajajo operacije;

(19)	„strategija lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost“ pomeni usklajene operacije, katerih namen je doseganje lokalnih ciljev in potreb, in ki prispevajo k doseganju ciljev iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ki jih oblikuje in izvaja lokalna akcijska skupina;

(20)

„partnerski sporazum“ pomeni dokument, ki ga pripravi država članica skupaj s partnerji v skladu z načelom upravljanja na več ravneh, v katerem so opredeljene strategija države članice, prednostne naloge in ureditve za uspešno in učinkovito uporabo skladov ESI pri izvajanju strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ki ga potrdi Komisija na podlagi ocene in v dialogu z zadevno državo članico;

(21)	„kategorija regij“ pomeni razvrstitev regij med „manj razvite regije“, „regije v prehodu“ ali „bolj razvite regije“ v skladu s členom 90(2);

(22)	„zahtevek za izplačilo“ pomeni vlogo za izplačilo ali izjavo o izdatkih, ki jih je država članica predložila Komisiji;

(23)	„EIB“ pomeni Evropsko investicijsko banko, Evropski investicijski sklad ali katero koli podružnico Evropske investicijske banke;

(24)

„javno-zasebna partnerstva“ pomeni oblike sodelovanja med javnimi organi in zasebnim sektorjem, katerih cilj je izboljšati dotok naložb v infrastrukturne projekte ali druge vrste operacij, ki zagotavljajo javne storitve z delitvijo tveganja, združevanjem strokovnega znanja zasebnega sektorja ali dodatnimi viri kapitala;

(25)	„operacija javno-zasebnega partnerstva“ pomeni operacijo, ki se izvaja ali naj bi se izvajala v okviru strukture javno-zasebnih partnerstev;

(26)

„depozitni račun“ pomeni bančni račun, ki ga ureja pisni sporazum med organom upravljanja ali posredniškim organom in organom, ki izvaja finančni instrument, v primeru operacije javno-zasebnega partnerstva pa pisni sporazum med javnim organom upravičencem in zasebnim partnerjem, ki ga odobri organ upravljanja ali posredniški organ in je vzpostavljen posebej za hranjenje sredstev, ki se izplačajo po koncu obdobja upravičenosti, izključno za namene, določene v točki (c) člena 42(1), členu 42(2), členu 42(3) in členu 64, ali bančni račun, odprt po pogojih, ki zagotavljajo enakovredna jamstva za izplačila iz skladov;

(27)	„sklad skladov“ pomeni sklad, ustanovljen s ciljem, da prispeva podporo iz programa ali programov za več finančnih instrumentov. Kadar se finančni instrumenti izvajajo prek sklada skladov, se šteje, da je organ, ki izvaja sklad skladov, edini upravičenec v smislu točke 10 tega člena;

(28)	„MSP“ pomeni mikro, malo ali srednje podjetje, kakor je opredeljeno v Priporočilu Komisije 2003/361/ES (28);

(29)

„obračunsko leto“ pomeni za namene tretjega ali četrtega dela obdobje od 1. julija do 30. junija, razen za prvo obračunsko leto programskega obdobja, ki se začne z dnem začetka upravičenosti do izdatkov in konča s 30. junijem 2015. Finančno obračunsko leto je obdobje od 1. julija 2023 do 30. junija 2024;

(30)	„finančno leto“ pomeni za namene tretjega ali četrtega dela obdobje od 1. januarja do 31. decembra;

(31)

„makroregionalna strategija“ pomeni celovit okvir, ki ga je potrdil Evropski svet in ga lahko podprejo tudi skladi ESI pri obravnavi skupnih izzivov, s katerimi se sooča opredeljeno geografsko območje, povezano z državami članicami in tretjimi državami z istega geografskega območja, ki imajo zato koristi od okrepljenega sodelovanja za doseganje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije;

(32)

„strategija morskih bazenov“ pomeni strukturiran okvir sodelovanja na področju določenega geografskega območja, ki ga razvijejo institucije Unije, države članice, njihove regije in po potrebi tretje države, ki si delijo morski bazen; strategija morskih bazenov upošteva geografske, podnebne, gospodarske in politične značilnosti morskega bazena;

(33)

„veljavna predhodna pogojenost“ pomeni konkreten in natančno vnaprej opredeljen ključni dejavnik, ki je pogoj za uspešno in učinkovito doseganje posebnega cilja naložbene prednostne naloge ali prednostne naloge Unije in je neposredno in resnično povezan z doseganjem tega cilja ter nanj neposredno vpliva;

(34)	„posebni cilj“ pomeni rezultat, h kateremu prispeva prednostna naložba ali prednostna naloga Unije v posebnih nacionalnih ali regionalnih okoliščinah, in sicer z dejavnostmi ali ukrepi, sprejetimi v okviru take prednostne naloge;

(35)

„ustrezna priporočila za posamezne države, sprejeta v skladu s členom 121(2) PDEU“ in „ustrezna priporočila Sveta, sprejeta v skladu s členom 148(4) PDEU“ pomenijo priporočila v zvezi s strukturnimi izzivi, ki jih je ustrezno obravnavati v okviru večletnih naložb, ki neposredno sodijo v področje uporabe skladov ES, kakor je določeno v uredbah za posamezne sklade;

(36)	„nepravilnost“ pomeni vsako kršitev prava Unije ali nacionalnega prava v zvezi z njegovo uporabo, ki je posledica delovanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, vključenega v izvajanje skladov ESI, ki zaradi neupravičene postavke izdatkov škoduje ali bi škodovalo proračunu Unije.

(37)	„gospodarski subjekt“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo ali drug subjekt, ki sodeluje pri izvajanju podpore iz skladov ESI, z izjemo držav članic, kadar te izvršujejo javno oblast;

(38)

„sistemska nepravilnost“ pomeni vsako nepravilnost, ki se lahko ponavlja in ima visoko verjetnost pojava v podobnih vrstah operacij ter je posledica resne pomanjkljivosti v uspešnosti delovanja sistemov upravljanja in nadzora; takšna nepravilnost zajema tudi neuspešno vzpostavitev ustreznih postopkov v skladu s to uredbo in pravili za posamezne sklade;

(39)

„resna pomanjkljivost pri uspešnem delovanju sistema upravljanja in nadzora“ za namene izvajanja skladov in ESPR v okviru četrtega dela pomeni pomanjkljivost, zaradi katere so potrebne bistvene izboljšave v sistemu, ker takšna nepravilnost, za sklade in ESPR, predstavlja resno tveganje za nastanek nepravilnosti in zaradi obstoja katere ni mogoče izdati revizijskega poročila o delovanju sistema upravljanja in nadzora, brez pridržka.

Člen 3

Izračun roka za odločitve Komisije

Kadar se v skladu s členi 16(2) in (3), 29(3), 30(2) in (3), 102(2), 107(2) ter 108(3) Komisiji določi rok za sprejetje ali spremembo odločitve z izvedbenim aktom, ta rok ne vključuje obdobja, ki se začne na dan, ki sledi dnevu, na katerega je Komisija poslala svoje pripombe državam članicam, in traja, dokler se država članica ne odzove na te pripombe.

DRUGI DEL

SKUPNE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA SKLADE ESI

NASLOV I

NAČELA PODPORE UNIJE ZA SKLADE ESI

Člen 4

Splošna načela

1.   Skladi ESI v okviru večletnih programov zagotavljajo podporo, ki dopolnjuje nacionalne, regionalne in lokalne ukrepe za doseganje ciljev iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter v okviru nalog skladov ESI za doseganje njihovih, s Pogodbo določenih, ciljev, vključno z ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, ob upoštevanju ustreznih integriranih smernic Evropa 2020 in priporočil za vsako državo, sprejetih v skladu s členom 121(2) PDEU, in ustreznih priporočil Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) PDEU in, kjer je primerno na nacionalni ravni, nacionalnega programa reform.

2.   Komisija in države članice ob upoštevanju posebnih okoliščin vsake države članice zagotovijo, da je podpora iz skladov ESI v skladu z ustreznimi politikami, horizontalnimi načeli iz členov 5, 7 in 8 in prednostnimi nalogami Unije ter dopolnjuje druge instrumente Unije.

3.   Podpora iz skladov ESI se izvaja v tesnem sodelovanju Komisije in držav članic v skladu z načelom subsidiarnosti.

4   Države članice na ustrezni teritorialni ravni v skladu s svojim institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom in organi, ki jih imenujejo v ta namen, so odgovorni za pripravo in izvajanje programov ter opravljanje svojih nalog v partnerstvu z ustreznimi partnerji iz člena 5 v skladu s to uredbo in pravili za posamezne sklade.

5.   Ureditve za izvajanje in uporabo skladov ESI, zlasti finančnih in upravnih sredstev, potrebnih za njihovo pripravo in izvajanje programov, v zvezi s spremljanjem, poročanjem, vrednotenjem, upravljanjem in nadzorom, so sorazmerne z dodeljeno podporo ob spoštovanju načela sorazmernosti in upoštevanju splošnega cilja zmanjšanja administrativnega bremena za organe, ki sodelujejo pri upravljanju in nadzoru programov.

6.   Komisija in države članice v skladu s svojimi pooblastili zagotavljajo uskladitev med vsakim izmed skladov ESI ter uskladitev skladov ESI z drugimi ustreznimi politikami, strategijami in instrumenti Unije, vključno z instrumenti v okviru zunanjega delovanja Unije.

7.   Del proračuna Unije, dodeljen skladom ESI, se izvaja v okviru deljenega upravljanja med državami članicami in Komisijo v skladu s členom 59 finančne uredbe, z izjemo zneska podpore iz Kohezijskega sklada, prenesenega na Instrument za povezovanje Evrope iz člena 92(6) te uredbe, inovativnih ukrepov na pobudo Komisije v skladu s členom 8 uredbe o ESRR in tehnične podpore na pobudo Komisije in podporo za neposredno upravljanje na podlagi uredbe o ESPR.

8.   Komisija in države članice uporabljajo načelo dobrega finančnega poslovodenja v skladu s členom 30 finančne uredbe.

9.   Komisija in države članice zagotovijo uspešnost skladov ESI med pripravo in izvajanjem v zvezi s spremljanjem, poročanjem in vrednotenjem.

10.   Komisija in države članice izvajajo svoje ustrezne naloge v zvezi s skladi ESI s ciljem zmanjšati administrativno breme upravičencev.

Člen 5

Partnerstvo in upravljanje na več ravneh

1.   Vsaka država članica za partnerski sporazum in vsak program v skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom organizira partnerstvo s pristojnimi regionalnimi in lokalnimi organi. Partnerstvo vključuje tudi naslednje partnerje:

(a)	pristojne urbane in druge javne organe;

(b)	ekonomske in socialne partnerje; in

(c)	ustrezne organe, ki predstavljajo civilno družbo, vključno z okoljskimi partnerji in nevladnimi organizacijami, ter organi, odgovornimi za spodbujanje socialne vključenosti, enakosti spolov in boja proti diskriminaciji.

2.   Države članice v skladu s pristopom upravljanja na več ravneh vključijo partnerje iz odstavka 1 v pripravo partnerskih sporazumov in poročil o napredku ter v vse faze priprave in izvajanja programov, vključno s sodelovanjem v odborih za spremljanje programov v skladu s členom 48.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 149 v zvezi z Evropskim kodeksom dobre prakse za partnerstvo (v nadaljnjem besedilu: kodeks dobre prakse), tako da bo ta v podporo in pomoč državam članicam pri organiziranju partnerstva v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena. V kodeksu dobre prakse se določi okvir, v katerem države članice v skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom ter nacionalnimi in regionalnimi pristojnostmi izvajajo partnerstvo. Kodeks dobre prakse ob popolnem upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti določa naslednje elemente:

(a)

glavna načela v zvezi s preglednimi postopki, ki jih je treba spoštovati pri določanju ustreznih partnerjev, in kadar je primerno, njihovih krovnih organizacij, tako se državam članicam pomaga pri imenovanju ustreznih najbolj reprezentativnih partnerjev v skladu z njihovim institucionalnim in pravnim okvirom;

(b)	glavna načela in primere dobre prakse v zvezi z vključevanjem različnih kategorij ustreznih partnerjev iz odstavka 1 v pripravo partnerskega sporazuma in programov, v zvezi z informacijami, potrebnimi pri njihovem vključevanju in pri različnih fazah izvajanja;

(c)	dobre prakse v zvezi z oblikovanjem pravil o članstvu in notranjimi postopki odborov za spremljanje, o katerih po potrebi odločijo države članice ali odbori za spremljanje programov v skladu z ustreznimi določbami te uredbe in pravili za posamezni sklad;

(d)

glavne cilje in dobre prakse v primerih, ko upravni organ ustrezne partnerje vključi v pripravo pozivov za zbiranje predlogov, zlasti dobre prakse za preprečevanje morebitnega navzkrižja interesov v primerih, kadar je možno, da so ustrezni partnerji tudi morebitni upravičenci, in pri vključitvi ustreznih partnerjev v pripravo poročil o napredku in v zvezi s spremljanjem in vrednotenjem programov v skladu z ustreznimi določbami te uredbe in pravili za posamezni sklad;

(e)	okvirna področja, teme in dobre prakse, z namenom da lahko pristojni organi držav članic uporabljajo sklade ESI, vključno s tehnično podporo, pri krepitvi institucionalnih zmogljivosti ustreznih partnerjev v skladu z ustreznimi določbami te uredbe in pravili za posamezne sklade;

(f)	vlogo Komisije pri širjenju dobrih praks;

(g)	glavna načela in dobre prakse, ki bodo državam članicam olajšale ocenjevanje izvajanja partnerstva in njegove dodane vrednosti.

Določbe kodeksa dobre prakse ne smejo biti v nasprotju z ustreznimi določbami te uredbe ali pravili za posamezne sklade.

4.   Komisija do 18. april 2014 Evropski parlament in Svet sočasno uradno obvesti o delegiranem aktu iz odstavka 3 tega člena v zvezi z Evropskim kodeksom v okviru partnerstva. Ta delegirani akt ne določa datuma uporabe, ki je pred datumom njegovega sprejetja.

5.   Kršenje obveznosti, ki jo imajo države članice na podlagi tega člena ali delegiranega akta, sprejetega na podlagi odstavka 3 tega člena, ne more predstavljati nepravilnosti, ki ji sledi finančni popravek v skladu s členom 85.

6.   Komisija se z organizacijami, ki zastopajo partnerje na ravni Unije, najmanj enkrat letno in za vsak sklad ESI posvetuje o izvajanju podpore iz skladov ESI ter Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izidu.

Člen 6

Skladnost s pravom Unije in nacionalnim pravom

Dejavnosti, ki se podpirajo iz skladov ESI, so v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom v zvezi z njegovo uporabo (v nadaljnjem besedilu: veljavno pravo).

Člen 7

Spodbujanje enakosti moških in žensk ter nediskriminacija

Države članice in Komisija zagotovijo, da se med celotno pripravo in izvajanjem programov, vključno v zvezi s spremljanjem, poročanjem in vrednotenjem, upoštevata in spodbujata enakost moških in žensk ter vključevanje vidika enakosti spolov.

Komisija in države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti med pripravo in izvajanjem skladov. Med celotno pripravo in izvajanjem programov se zlasti upošteva dostopnost za invalide.

Člen 8

Trajnostni razvoj

Cilji skladov ESI se uresničujejo v skladu z načelom trajnostnega razvoja in ob spodbujanju cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja iz člena 11 in člena 191(1) PDEU, ob upoštevanju načela onesnaževalec plača.

Države članice in Komisija zagotovijo, da se med pripravo in izvajanjem partnerskih sporazumov in programov spodbujajo zahteve za varstvo okolja, učinkovito rabo virov, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje tem spremembam, biotsko raznovrstnost, pripravljenost na nesreče ter preprečevanje in obvladovanje tveganj. Države članice zagotovijo informacije o podpori ciljem na področju podnebnih sprememb z uporabo metodologije, ki temelji na kategorijah intervencij, prednostnih področjih ali ukrepih, ki so primerni za posamezni sklad ESI. Ta metodologija sestoji iz določitve posebnega koeficienta podpore na podlagi skladov ESI na ravni, ki odraža obseg, v katerem ta podpora prispeva k omilitvenim in prilagoditvenim ciljem na področju podnebnih sprememb. Posebni koeficient, ki se določi, se razlikuje na podlagi tega, ali podpora bistveno ali zmerno prispeva k ciljem glede podnebnih sprememb. Če podpora ne prispeva k doseganju teh ciljev ali je njen prispevek neznaten, se določi koeficient nič. V primeru ESRR, ESS in Kohezijskega sklada se koeficient pripiše kategorijam intervencij po nomenklaturi ki jo določi Komisija. V primeru EKSRP se koeficient pripiše prednostnim področjem, kot je določeno v uredbi o EKSRP, v primeru ESPR pa ukrepom, določenim v uredbi o ESPR.

Komisija z izvedbenim aktom določi enotne pogoje za vse posamezne sklade ESI za izvajanje metodologije iz drugega odstavka. Izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 150(3).

NASLOV II

STRATEŠKI PRISTOP

POGLAVJE I

Tematski cilji za sklade ESI in skupni strateški okvir

Člen 9

Tematski cilji

Vsak sklad ESI za prispevek k strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, pa tudi k poslanstvu posameznih skladov, določenih v skladu s cilji iz Pogodbe, vključno z ekonomsko, teritorialno in socialno kohezijo, podpira naslednje tematske cilje:

(1)	krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij;

(2)	povečanje dostopnosti do IKT ter njihove uporabe in kakovosti;

(3)	povečanje konkurenčnosti MSP, kmetijskega sektorja (za EKSRP) ter sektorja ribištva in akvakulture (za ESPR);

(4)	podpora prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika v vseh sektorjih;

(5)	spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj;

(6)	ohranjanje in varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov;

(7)	spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah;

(8)	spodbujanje trajnostnega in kakovostnega zaposlovanja in mobilnosti delovne sile;

(9)	spodbujanje socialnega vključevanja ter boj proti revščini in kakršni koli diskriminaciji;

(10)	vlaganje v izobraževanje, usposabljanje in poklicno usposabljanje za spretnosti ter vseživljenjsko učenje;

(11)	izboljšanje institucionalnih zmogljivosti javnih organov in zainteresiranih strani ter prispevanje k učinkoviti javni upravi.

Tematski cilji se oblikujejo v prednostne naloge, ki so specifične za vsak posamezen sklad ESI, in se določijo v pravilih za posamezne sklade.

Člen 10

Skupni strateški okvir

1.   Za spodbujanje skladnega, uravnoteženega in trajnostnega razvoja Unije je določen skupni strateški okvir iz Priloge I. Skupni strateški okvir določa strateška vodilna načela, ki omogočajo lažje načrtovanje postopka ter sektorsko in teritorialno usklajevanje ukrepov Unije v okviru skladov ESI z drugimi zadevnimi politikami in instrumenti Unije v skladu s cilji in ciljnimi vrednostmi strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ob upoštevanju ključnih teritorialnih izzivov za različne vrste ozemelj.

2.   Strateška vodilna načela skupnega strateškega okvira se določijo v skladu z namenom in področjem uporabe pomoči iz vsakega sklada ESI ter v skladu s pravili, ki urejajo delovanje vsakega sklada ESI, kakor je opredeljeno v tej uredbi in v pravilih za posamezne sklade. Skupni strateški okvir državam članicam ne nalaga dodatnih obveznosti poleg obveznosti, določenih v okviru zadevnih sektorskih politik Unije.

3.   Skupni strateški okvir omogoča pripravo partnerskega sporazuma in programov v skladu z načeloma sorazmernosti in subsidiarnosti ter ob upoštevanju nacionalnih in regionalnih pristojnosti za odločanje o posebnih in primernih političnih in usklajevalnih ukrepih.

Člen 11

Vsebina

Skupni strateški okvir določa:

(a)

mehanizmi za zagotavljanje prispevka skladov ESI k strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter za zagotavljanje skladnosti in doslednosti načrtovanja skladov ESI v zvezi z ustreznimi priporočili za posamezne države, sprejetimi v skladu s členom 121(2) PDEU, ustreznimi priporočili Sveta, sprejetimi v skladu s členom 148(4) PDEU, ter, kjer je primerno, na nacionalni ravni, z nacionalnim programom reform;

(b)	ureditve za spodbujanje celostne uporabe skladov ESI;

(c)	ureditve za usklajevanje skladov ESI z drugimi ustreznimi politikami in instrumenti Unije, vključno z zunanjimi instrumenti za sodelovanje;

(d)	horizontalna načela iz členov 5, 7 in 8 ter medsektorski cilji politike za izvajanje skladov ESI;

(e)

ureditve za obravnavanje ključnih ozemeljskih izzivov za urbana, podeželska, obalna in ribiška območja, demografskih izzivov v regijah ali posebnih potreb geografskih območij, ki so hudo in stalno prizadeta zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, iz člena 174 PDEU ter posebnih izzivov v najbolj oddaljenih regijah v smislu člena 349 PDEU;

(f)	prednostna področja za dejavnosti sodelovanja v okviru skladov ESI, pri čemer se po potrebi upoštevajo makroregionalne strategije in strategije za morske bazene;

Člen 12

Pregled

Kadar se pojavijo večje spremembe v socialnih ali gospodarskih razmerah znotraj Unije ali pride do sprememb v strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, Komisija lahko pripravi predlog za pregled skupnega strateškega okvira oziroma lahko Evropski parlament v skladu s členom 225 PDEU oziroma Svet v skladu s členom 241 PDEU zahtevata od Komisije, da pripravi tak predlog.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 149 v zvezi z dopolnjevanjem ali spreminjanjem oddelkov 4 in 7 Priloge I, kadar je treba upoštevati spremembe politike ali instrumentov Unije iz oddelka 4 ali spremembe dejavnosti sodelovanja iz oddelka 7 ali upoštevati uvedbo novih politik, instrumentov ali dejavnosti sodelovanja Unije.

Člen 13

Smernice za upravičence

1.   Komisija pripravi smernice o tem, kako uspešno dostopati do skladov ESI in jih uporabljati ter kako izkoristiti dopolnjevanja z drugimi instrumenti zadevnih politik Unije.

2.   Smernice se pripravijo do 30. junija 2014 in za vsak tematski cilj vsebujejo pregled ustreznih razpoložljivih instrumentov na ravni Unije s podrobnimi viri informacij, primere dobre prakse za združevanje razpoložljivih instrumentov financiranja znotraj področij politike in med njimi, opis zadevnih organov in teles, udeleženih pri upravljanju posameznega instrumenta, in kontrolni seznam, ki pomaga morebitnim upravičencem najti najustreznejše vire financiranja.

3.   Smernice se objavijo na spletnih mestih zadevnih generalnih direktoratov Komisije. Komisija in organi upravljanja, ki delujejo v skladu s pravili za posamezne sklade, in v sodelovanju z Odborom regij zagotovijo razširjanje navodil morebitnim upravičencem.

POGLAVJE II

Partnerski sporazum

Člen 14

Priprava partnerskega sporazuma

1.   Vsaka država članica pripravi partnerski sporazum za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

2.   Država članica partnerski sporazum pripravi skupaj s partnerji iz člena 5. Partnerski sporazum se pripravi v sodelovanju s Komisijo. Države članice pri pripravi partnerskega sporazuma upoštevajo za javnost pregledne postopke v skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom.

3.   Partnerski sporazum zajema vso podporo iz skladov ESI v zadevni državi članici.

4.   Vsaka država članica predloži Komisiji svoj partnerski sporazum do 22. april 2014.

5.   Kadar ena ali več uredb za posamezne sklade ESI ne začne veljati ali se ne pričakuje, da bo začela veljati do 22. februar 2014 ni potrebno, da bi partnerski sporazum, ki ga predloži država članica iz odstavka 4, vseboval elemente iz točk (a)(ii), (iii), (iv) in (vi) člena 15(1) za sklad ESI, na katerega vpliva taka zamuda ali pričakovana zamuda pri začetku veljavnosti uredb za posamezne sklade.

Člen 15

Vsebina partnerskega sporazuma

1.   Partnerski sporazum določa:

(a)

ureditve, ki zagotavljajo uskladitev s strategijo Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter s poslanstvi posameznega sklada, določenimi v skladu s cilji iz Pogodbe, vključno z ekonomsko, teritorialno in socialno kohezijo, ter vključno z: (i) analizo razlik, razvojnih potreb in potencialov rasti ob upoštevanju tematskih ciljev in ozemeljskih izzivov ter, kjer je primerno, nacionalnega programa reform in ustreznih priporočil za vsako državo, sprejetih v skladu s členom 121(2) PDEU ter ustreznih priporočil Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) PDEU; (ii) povzetkom predhodnega vrednotenja programov ali ključnih ugotovitev predhodnega vrednotenja partnerskega sporazuma, kadar slednje vrednotenje država članica opravi na lastno pobudo; (iii) izbranimi tematskimi cilji in za vsakega izmed njih povzetkom glavnih rezultatov, pričakovanih za vsak sklad ESI; (iv) okvirnimi zneski dodeljene podpore Unije po tematskih ciljih na nacionalni ravni za vsak sklad ESI in skupnimi okvirnimi zneski podpore, predvidene za cilje na področju podnebnih sprememb; (v) uporabo horizontalnih načel iz členov 5, 7 in 8 in ciljev politike za izvajanje skladov ESI; (vi) seznamom programov iz ESRR in ESS ter Kohezijskega sklada, razen tistih v okviru cilja "evropsko teritorialno sodelovanje", ter programov iz EKSRP in ESPR, z ustreznimi okvirnimi zneski dodeljene podpore za vsak sklad ESI za vsako leto; (vii) podatki o dodeljevanju sredstev v zvezi z rezervo za uspešnost, razdeljenimi po ESS in po potrebi po kategoriji regije, ter o vsotah, izključenih zaradi izračunavanja rezerve za uspešnost na podlagi člena 20;

(b)

ureditve, ki zagotavljajo uspešno izvajanje skladov ESI, vključno z: (i) ureditvami, skladnimi z institucionalnim okvirom držav članic, ki zagotavljajo uskladitev skladov ESI z drugimi instrumenti financiranja Unije in nacionalnimi instrumenti financiranja ter z EIB; (ii) informacijami, ki se zahtevajo za predhodno preverjanje skladnosti s pravili o dodatnosti, ki so opredeljena v tretjem delu; (iii) povzetkom ocene izpolnjevanja veljavnih predhodnih pogojenosti v skladu s členom 19 in Prilogo XI na nacionalni ravni in, v primeru, da veljavne predhodne pogojenosti niso izpolnjene, ukrepov, ki se sprejmejo, pristojne organe ter časovni okvir za izvedbo teh ukrepov; (iv) metodologijo in mehanizmi za zagotavljanje skladnosti pri delovanju okvira uspešnosti v skladu s členom 21; (v) oceno, ali je treba okrepiti administrativno usposobljenost organov, vključenih v upravljanje in nadzor programov, ter, če je primerno, upravičencev in po potrebi povzetek ukrepov, ki se sprejmejo v ta namen; (vi) povzetkom načrtovanih ukrepov v programih, vključno z okvirnim časovnim načrtom za doseganje zmanjšanja administrativnega bremena upravičencev;

(c)	ureditev načela partnerstva iz člena 5;

(d)	okvirni seznam partnerjev iz člena 5 in povzetek ukrepov, sprejetih za vključitev teh partnerjev v skladu s členom 5, ter vloge teh partnerjev pri pripravi partnerskega sporazuma ter poročilo o napredku iz člena 52.

2.   Partnerski sporazum navaja tudi naslednje:

(a)

celosten pristop k teritorialnemu razvoju, ki ga podpirajo skladi ESI, ali povzetek celostnih pristopov k teritorialnemu razvoju, ki temelji na vsebini programov, ki določa: (i) ureditve za zagotovitev celostnega pristopa k uporabi skladov ESI za teritorialni razvoj posebnih podregionalnih območij, zlasti ureditev za izvajanje členov 32, 33 in 36, ki se jim priložijo načela za opredelitev urbanih območij, na katerih se bodo izvajali celostni ukrepi za trajnostni urbani razvoj; (ii) glavna prednostna področja za sodelovanje v okviru skladov ESI, ob upoštevanju, kadar je ustrezno, makroregijskih strategij in strategij za morske bazene; (iii) kadar je ustrezno, celostni pristop za obravnavanje posebnih potreb geografskih območij, ki jih je najbolj prizadela revščina, ali ciljnih skupin, ki jim najbolj grozi diskriminacija ali socialna izključenost, s posebnim poudarkom na marginaliziranih skupnostih, invalidih, dolgotrajno brezposelnih in mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo; (iv) kjer je ustrezno tudi celostni pristop za obravnavanje demografskih izzivov regij ali posebnih potreb geografskih območij, ki so hudo in stalno prizadeta zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer iz člena 174 PDEU;

(b)	ureditve za zagotovitev učinkovitega izvajanja skladov ESI, vključno z oceno obstoječih sistemov za elektronsko izmenjavo podatkov in povzetek načrtovanih ukrepov, da se postopno omogoči elektronska izmenjava vseh informacij med upravičenci in organi, pristojnimi za upravljanje in nadzor programov.

Člen 16

Sprejetje in sprememba partnerskega sporazuma

1.   Komisija oceni skladnost partnerskega sporazuma s to uredbo, pri čemer po potrebi upošteva nacionalni program reform ter ustrezna priporočila za posamezne države, sprejeta v skladu s členom 121(2) PDEU, ter ustrezna priporočila Sveta, sprejeta v skladu s členom 148(4) PDEU, pa tudi predhodno vrednotenje programov, ter državi članici v treh mesecih po tem, ko ta predloži partnerski sporazum, posreduje svoje pripombe. Zadevna država članica zagotovi vse potrebne dodatne informacije in, po potrebi, dopolni partnerski sporazum.

2.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme odločitev o odobritvi elementov partnerskega sporazuma, ki spadajo v člen 15(1) in tistih, ki spadajo v člen 15(2), v primerih, ko država članica uporabi določbe člena 96(8) za elemente, za katere je potrebna odločitev Komisije v skladu s členom 96(10), in sicer najpozneje štiri mesece po tem, ko je država članica predložila svoj partnerski sporazum, če so bile vse pripombe Komisije ustrezno upoštevane. Partnerski sporazum ne začne veljati pred 1. januarjem 2014.

3.   Komisija pripravi poročilo o rezultatih pogajanj glede partnerskega sporazumov in programov, vključno s pregledom poglavitnih vprašanj za vsako državo članico, do 31. decembra 2015. To poročilo se hkrati predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

4.   Kadar država članica predlaga spremembo elementov partnerskega sporazuma, ki so zajeti v sklepu Komisije iz odstavka 2, Komisija opravi oceno v skladu z odstavkom 1 in, če je ustrezno, z izvedbenimi akti sprejme odločitev o odobritvi spremembe v treh mesecih od dne, ko je država članica predložila predlog spremembe.

5.   Kadar država članica spremeni elemente partnerskega sporazuma, ki niso zajeti v sklepu Komisije iz odstavka 2, o tem v enem mesecu po datumu sprejetja sklepa o spremembi uradno obvesti Komisijo.

Člen 17

Sprejetje spremenjenega partnerskega sporazuma v primeru zamude začetka veljavnosti uredbe za posamezne sklade

1.   Kadar se uporablja člen 14(5), vsaka država članica predloži Komisiji spremenjen partnerskega sporazum, ki vsebuje manjkajoče elemente iz partnerskega sporazuma za zadevni sklad ESI, v dveh mesecih od dneva začetka veljavnosti uredbe za posamezne sklade, pri kateri je prišlo do zamude.

2.   Komisija v skladu s členom 16(1) oceni skladnost spremenjenega partnerskega sporazuma z uredbo in z izvedbenimi akti sprejme odločitev o odobritvi spremenjenega partnerskega sporazuma v skladu s členom 16(2).

POGLAVJE III

Tematska osredotočenost, predhodne pogojenosti in pregled uspešnosti

Člen 18

Tematska osredotočenost

Države članice v skladu s pravili za posamezne sklade namenijo podporo intervencijam, ki zagotavljajo največjo dodano vrednost v povezavi s strategijo Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, pri tem pa upoštevajo ključne teritorialne izzive za različne vrste ozemelj v skladu s skupnim strateškim okvirom, izzive, opredeljene v nacionalnih programih reform, če je to primerno, in zadevna priporočila za vsako državo v skladu s členom 121(2) PDEU in ustreznimi priporočili Sveta, sprejetimi v skladu s členom 148(4) PDEU. Določbe o tematski osredotočenosti v okviru pravil za posamezne sklade se ne uporabljajo za tehnično podporo.

Člen 19

Predhodne pogojenosti

1.   Države članice v skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom, v okviru priprave programov ter, po potrebi, partnerskega sporazuma, ocenijo, ali predhodne pogojenosti, določene v zadevnih pravilih za posamezne sklade, in splošne predhodne pogojenosti, določene v delu II Priloge XI, veljajo za posebne cilje, ki se uresničujejo v okviru prednostnih nalog njihovih programov, in ali so predhodne pogojenosti izpolnjene.

Predhodne pogojenosti veljajo samo, kolikor in če se upošteva opredelitev iz točke (33) člena 2 v zvezi s posebnimi cilji, ki se zasledujejo v sklopu prednostnih nalog programa. Ocena veljavnosti brez poseganja v prej omenjeno opredelitev iz točke (33) člena 2 in v skladu s členom 4(5) upošteva načelo sorazmernosti ob upoštevanju stopnje dodeljene podpore, kjer je potrebno. Ocena izpolnjevanja je omejena na merila, določena v pravilih za posamezne sklade, in merila iz dela II Priloge XI.

2.   V partnerskem sporazumu se določijo povzetek ocene izpolnjevanja veljavnih predhodnih pogojenosti na nacionalni ravni ter za tiste, ki na podlagi ocen iz odstavka 1 niso izpolnjeni ob dnevu predložitve partnerskega sporazuma, predvideni ukrepi, pristojni organi in časovni načrt njihovega izvajanja teh ukrepov. Za vsak program se ugotovi, katere predhodne pogojenosti, določene v zadevnih pravilih za posamezne sklade, in katere splošne predhodne pogojenosti, določene v delu II Priloge XI, se uporabljajo za ta program in kateri od njih so v skladu z ocenami iz odstavka 1 izpolnjeni na dan predložitve partnerskega sporazuma in programov. Če veljavne predhodne pogojenosti niso izpolnjene, program vsebuje opis ukrepov, ki jih je potrebno sprejeti, pristojne organe in časovni načrt njihovega izvajanja. Države članice izpolnijo te predhodne pogojenosti najpozneje do 31. decembra 2016 in o njihovi izpolnitvi poročajo najpozneje v letnem poročilu o izvajanju leta 2017 v skladu s členom 50(4) ali poročila o napredku leta 2017 v skladu s točko (c) člena 52(2).

3.   Komisija v okviru svoje ocene programov in, kjer je potrebno, partnerskega sporazuma oceni skladnost in ustreznost informacij o veljavnosti predhodnih pogojenosti in izpolnjevanju veljavnih predhodnih pogojenosti, ki jih predloži država članica.

Ocena veljavnosti Komisije v skladu s členom 4(5) upošteva načelo sorazmernosti in stopnjo dodeljene podpore, kjer je potrebno. Ocena izpolnjevanja Komisije je omejena na merila, določena v pravilih za posamezne sklade, in v delu II Priloge XI, ter upošteva nacionalne in regionalne pristojnosti pri odločanju o posebnih in ustreznih političnih ukrepih, vključno z vsebino strategij.

4.   Kadar se Komisija in država članica ne strinjata glede veljavnosti predhodne pogojenosti za posebni cilj prednostnih nalog določenega programa ali njegovega izpolnjevanja, Komisija dokaže tako veljavnost v skladu z opredelitvijo iz točke (33) člena 2 kot tudi neizpolnjevanje.

5.   Komisija se lahko ob sprejetju programa odloči, da začasno ustavi vsa vmesna plačila ali del vmesnih plačil za zadevno prednostno nalogo tega programa do zadovoljive izvedbe ukrepov iz odstavka 2, če je to potrebno, da se prepreči znatno poseganje v uspešnost in učinkovitost doseganja posebnih ciljev zadevne prednostne naloge. Če se ukrepi za izpolnitev veljavne predhodne pogojenosti, ki ob predložitvi zadevnega programa ni bil izpolnjen, ne izvedejo do roka iz odstavka 2, lahko Komisija na tej podlagi začasno ustavi vmesna plačila zadevnim prednostnim nalogam tega programa. V obeh primerih je obseg začasne ustavitve sorazmeren, pri čemer se upoštevajo ukrepi, ki jih je treba sprejeti, in skladi, za katere obstaja tveganje.

6.   Odstavek 5 se ne uporablja v primeru, kadar se Komisija in država članica strinjata glede neveljavnosti predhodne pogojenosti ali dejstva, da je veljavna predhodna pogojenost izpolnjena, kakor je razvidno iz odobritve programa in partnerskega sporazuma, ali v primeru, ko Komisija v roku 60 dni od predložitve zadevnega poročila iz odstavka 2 ne poda nobenih pripomb.

7.   Komisija nemudoma odpravi začasno ustavitev vmesnih plačil za prednostno nalogo, če država članica izvede ukrepe v zvezi z izpolnitvijo predhodnih pogojenosti, ki veljajo za zadevni program in ki niso bili izpolnjeni, ko je Komisija sprejela odločitev o začasni ustavitvi. Poleg tega nemudoma odpravi začasno ustavitev tudi, če po spremembi programa, povezanega z zadevno prednostno nalogo, zadevna predhodna pogojenost ni več veljavna.

8.   Odstavki 1 do 7 se ne uporabljajo za programe v okviru cilja "evropsko teritorialno sodelovanje".

Člen 20

Rezerva za uspešnost

6 % virov, dodeljenih ESRR, ESS in Kohezijski sklad v okviru cilja "naložbe za rast in delovna mesta" iz točke (a) člena 89(2) te uredbe ter EKSRP in ukrepom, ki se financirajo na podlagi deljenega upravljanja v skladu z uredbo o ESPR, se nameni za rezervo za uspešnost, ki se določi v partnerskem sporazumu in programih in se dodeli za posebne prednostne naloge v skladu s členom 22 te uredbe.

Pri izračunavanju rezerve za uspešnost se ne upoštevajo naslednji viri:

(a)	viri, dodeljeni pobudi za zaposlovanje mladih, kot je določeno v operativnem programu v skladu s členom 18 uredbe o ESS;

(b)	viri, dodeljeni za tehnično podpore na pobudo Komisije;

(c)	viri, preneseni iz prvega stebra SKP v EKSRP v skladu s členoma 7(2) in 14(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013

(d)	viri, preneseni v EKSRP z uporabo členov 10b, 136 in 136b Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 za koledarski leti 2013 in 2014;

(e)	viri, preneseni iz Kohezijskega sklada v Instrument za povezovanje Evrope v skladu s členom 92(6) te uredbe;

(f)	viri, preneseni v Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim v skladu s členom 92(7) te uredbe;

(g)	viri, dodeljeni inovativnim ukrepom za trajnostni urbani razvoj v skladu s členom 92(8) te uredbe.

Člen 21

Pregled uspešnosti

1.   Komisija v sodelovanju z državami članicami opravi pregled uspešnosti programov v vsaki državi članici leta 2019 (v nadaljnjem besedilu: pregled uspešnosti) ob upoštevanju okvira uspešnosti iz ustreznih programov. Metoda za določitev okvira uspešnosti je določena v Prilogi II.

2.   S pregledom uspešnosti se na podlagi informacij in ocen iz letnega poročila o izvajanju, ki ga države članice predložijo v letu 2019, preveri, ali so bili doseženi mejniki programov na ravni prednostnih nalog.

Člen 22

Uporaba okvira uspešnosti

1.   Rezerva za uspešnost znaša od [5 do 7 %] dodeljenih sredstev za vsako prednostno nalogo v okviru programa, z izjemo prednostnih nalog za tehnično podporo in programov, namenjenih finančnim instrumentom v skladu s členom 39. Skupni znesek rezerve za uspešnost, dodeljene na sklad ESI in kategorijo regij, je 6 %. Zneski, ki ustrezajo rezervi za uspešnost, se določijo v programih, in sicer se razčlenijo po prednostnih nalogah in po potrebi skladih ESI ter po kategorijah regij.

2.   Na podlagi pregleda uspešnosti v letu 2019 Komisija v dveh mesecih po prejetju posameznih letnih poročil o izvajanju v letu 2019 z izvedbenim aktom za vsak sklad ESI in državo članico določi programe in prednostne naloge, ki so dosegli svoje mejnike, pri čemer te informacije navede za posamezen sklad ESI in posamezno kategorijo regij, če prednostna naloga zajema več kot en sklad ESI ali kategorijo regij.

3.   Rezerva za uspešnost se dodeli le programom in prednostnim nalogam, ki so dosegli svoje mejnike. Če so mejniki prednostne naloge doseženi, velja, da se znesek rezerve za uspešnost, določen za to prednostno nalogo, dokončno dodeli na podlagi sklepa Komisije iz odstavka 2.

4.   Če mejniki prednostnih nalog niso doseženi, država članica najpozneje tri mesece po sprejetju sklepa iz odstavka 2 predlaga prerazporeditev ustreznega zneska rezerve za uspešnost prednostnim nalogam, navedenim v sklepu Komisije iz odstavka 2, in druge spremembe programa, ki so posledica prerazporeditve rezerve za uspešnost.

Komisija spremembe zadevnega programa odobri v skladu s členom 30(3) in (4). Če država članica ne predloži informacij v skladu s členom 50(5) in (6), se rezerva za uspešnost za programe ali prednostne naloge zadevnim programom ali prednostnim nalogam ne dodeli.

5.   Predlog države članice o prerazporeditvi rezerve za uspešnost je skladen z zahtevami o tematski osredotočenosti in najmanjšimi dodeljenimi sredstvi, določenimi v tej uredbi in pravilih za posamezne sklade. Če mejniki ene ali več prednostnih nalog v zvezi z zahtevami o tematski osredotočenosti in najnižjih dodeljenih sredstvih niso doseženi, lahko država članica izjemoma predlaga prerazporeditev rezerve, ki ni skladna z omenjenimi zahtevami in najnižjimi dodeljenimi sredstvi.

6.   Kadar se s pregledom uspešnosti za prednostno nalogo zagotovijo dokazi, da ta prednostna naloga zdaleč ni dosegla mejnikov, ki zadevajo zgolj finančne kazalnike in kazalnike učinka ter ključne faze izvajanja iz okvira uspešnosti, in sicer zaradi ugotovljenih očitnih pomanjkljivosti pri izvajanju, ki jih je Komisija v skladu s členom 50(8) po tesnem posvetovanju z zadevno državo članico predhodno sporočila, država članica pa ni sprejela potrebnih popravnih ukrepov, da bi navedene pomanjkljivosti odpravila, lahko Komisija najprej pet mesecev po takem sporočilu začasno ustavi celotno vmesno plačilo ali del vmesnega izplačila za prednostno nalogo programa v skladu s postopkom iz pravil za posamezne sklade.

Ko država članica sprejme ustrezne popravne ukrepe, Komisija nemudoma odpravi začasno ustavitev vmesnih plačil. Če popravni ukrepi zadevajo prenos dodeljenih finančnih sredstev na druge programe ali prednostne naloge, ki so mejnike dosegli, Komisija v skladu s členom 30(2) z izvedbenim aktom odobri potrebne spremembe zadevnih programov. Z odstopanjem od člena 30(2) Komisija v takem primeru izjemoma odloča o spremembi najpozneje dva meseca po predložitvi zahteve s strani države članice.

7.   Kadar Komisija na podlagi pregleda končnega poročila o izvajanju programa ugotovi resno nedoseganje ciljnih vrednosti, v zvezi s finančnimi kazalniki, kazalniki učinkov in ključnimi fazami izvajanja iz okvira uspešnosti, zaradi jasno ugotovljenih pomanjkljivosti pri izvajanju, ki jih je Komisija v skladu s členom 50(8) po tesnem posvetovanju z zadevno državo članico predhodno sporočila, država članica pa ni sprejela potrebnih popravnih ukrepov, da bi navedene pomanjkljivosti odpravila, lahko Komisija, ne glede na člen 85, uporabi finančne popravke za zadevne prednostne naloge v skladu s pravili za posamezne sklade.

Komisija pri uporabi finančnih popravkov ob spoštovanju načela sorazmernosti upošteva tudi raven absorpcije in zunanje dejavnike, ki so prispevali k neuspehu.

Finančni popravki se ne uporabljajo, kadar ciljne vrednosti niso bili doseženi zaradi vpliva družbeno-gospodarskih ali okoljskih dejavnikov, bistvenih sprememb gospodarskih in okoljskih razmer v zadevni državi članici ali resnega vpliva višje sile na izvajanje zadevnih prednostnih nalog.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 149 v zvezi z določitvijo podrobnih pravil o merilih za določanje stopnje finančnega popravka, ki se uporabi.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobne ureditve za zagotavljanje usklajenega pristopa pri določanju mejnikov in ciljnih vrednosti v okviru uspešnosti za vsako prednostno nalogo ter pri ocenjevanju, ali so mejniki in ciljne vrednosti doseženi. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 150(3).

POGLAVJE IV

Ukrepi, povezani z dobrim gospodarskim upravljanjem

Člen 23

Ukrepi za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem

1.   Komisija lahko od države članice zahteva, da pregleda in predlaga spremembe svojega partnerskega sporazuma in ustreznih programov, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta ali za čim večji vpliv skladov ESI na rast in konkurenčnost v državah članicah, ki prejemajo finančno podporo.

To se lahko zahteva iz naslednjih razlogov:

(a)	za podporo izvajanju ustreznih priporočil, sprejetih v skladu s členom 121(2) PDEU, in ustreznih priporočil Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) PDEU, naslovljenih na zadevno državo članico,

(b)

za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta, naslovljenih na zadevno državo članico in sprejetih v skladu s členom 7(2) ali členom 8(2) Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (29), pod pogojem, da se te spremembe štejejo za potrebne, da se pomaga popraviti makroekonomska neravnotežja; ali

(c)

za čim večji vpliv razpoložljivih skladov ESI na rast in konkurenčnost, če država članica izpolnjuje enega od naslednjih pogojev: (i) finančna podpora Unije ji je na voljo v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 407/2010 (30); (ii) finančna podpora ji je na voljo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 332/2002 (31); (iii) na voljo ji je finančna podpora, ki vključuje program za makroekonomsko prilagoditev v skladu z Uredbo (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (32) ali odločitev Sveta v skladu s členom 136(1) PDEU.

Za namene točke (c) drugega pododstavka se šteje, da je vsak od pogojev izpolnjen, če je bila ta podpora državi članici na voljo pred ali po 21. december 2013 ter ji je še vedno na voljo.

2.   Zahteva Komisije naslovljena na državo članico v skladu z odstavkom 1 je upravičena, kadar je potrebna podpora za izvajanje ustreznih priporočil ali za čim večji vpliv evropskih strukturnih in investicijskih skladov na rast in konkurenčnost, kakor je primerno, pri čemer Komisija navede programe ali prednostne naloge, ki jih po njenem mnenju to zadeva, ter naravo pričakovanih sprememb. Ta zahteva se ne odredi pred letom 2015 ali po letu 2019 in tudi ne dve zaporedni leti v zvezi z istim programom.

3.   Država članica v roku dveh mesecev po prejetju zahteve iz odstavka 1 nanjo odgovori, pri čemer navede spremembe partnerskega sporazuma in programov, ki so po njenem mnenju potrebne, in razloge za te spremembe ter opredeli zadevne programe ter naravo predlaganih sprememb, navede pa tudi njihove pričakovane učinke na izvajanje priporočil in evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Komisija po potrebi v roku enega meseca po prejemu tega odgovora da pripombe.

4.   Država članica v dveh mesecih po posredovanju odgovora iz odstavka 3 predloži predlog o spremembi partnerskega sporazuma in ustreznih programov.

5.   Če Komisija ni dala pripomb ali kadar se je prepričala, da so bile vse njene pripombe ustrezno upoštevane, čim prej, v vsakem primeru pa najpozneje v treh mesecih po predložitvi s strani države članice, v skladu z odstavkom 3 sprejme sklep o odobritvi sprememb partnerskega sporazuma in ustreznih programov.

6.   Kadar se država članica ne odzove na zahtevo, podano v skladu z odstavkom 1, z učinkovitim ukrepanjem v rokih iz odstavkov 3 in 4, lahko Komisija v treh mesecih po predložitvi svojih pripomb iz odstavka 3 ali po predložitvi predloga s strani države članice v skladu z odstavkom 4 Svetu predlaga začasno ustavitev dela ali vseh plačil zadevnih programov ali prednostnih nalog. Komisija v svojem predlogu navede razloge, na podlagi katerih sklepa, da država članica ni učinkovito ukrepala. Komisija pri pripravi svojega predloga upošteva vse pomembne informacije in ustrezno obravnava vse elemente, ki izhajajo iz strukturiranega dialoga iz odstavka 15, ter mnenja, ki so bila podana v tem dialogu.

Svet z izvedbenim aktom sprejme sklep o tem predlogu. Ta izvedbeni akt se uporablja le v zvezi z zahtevki za plačilo, ki so bili vloženi po datumu sprejetja tega izvedbenega akta.

7.   Obseg in raven začasne ustavitve plačil, odrejene v skladu z odstavkom 5, sta sorazmerna in učinkovita, pri čemer se spoštuje enako obravnavanje držav članic, zlasti glede vpliva začasne ustavitve na gospodarstvo zadevne države članice. Začasno ustavljeni programi se določijo na podlagi potreb, navedenih v zahtevi iz odstavkov 1 in 2.

Začasna ustavitev plačil ne presega 50 % plačil vsakega zadevnega programa. V sklepu se lahko določi povečanje ravni začasne ustavitve do 100 % plačil, če se država članica v treh mesecih od sklepa o začasni ustavitvi plačil iz odstavka 6 na zahtevo, podano v skladu z odstavkom 1, ne odzove z učinkovitim ukrepanjem.

8.   Kadar država članica na zahtevo Komisije predlaga spremembe partnerskega sporazuma in ustreznih programov, Svet na predlog Komisije sprejme sklep o odpravi začasne ustavitve plačil.

9.   Komisija Svetu predlaga začasno ustavitev dela ali vseh obveznosti ali plačil za programe države članice v naslednjih primerih:

(a)	kadar Svet v skladu s členom 126(8) ali členom 126(11) PDEU sklene, da država članica ni sprejela učinkovitih ukrepov za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja;

(b)	kadar Svet v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. 1176/2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij sprejme dve zaporedni priporočili v istem postopku v zvezi z neravnotežjem, ker je država članica predložila neustrezen popravni akcijski načrt;

(c)	kadar Svet v istem postopku v zvezi z neravnotežjem v skladu s členom 10(4) Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejme dva zaporedna sklepa, s katerima ugotovi neupoštevanje s strani države članice, ker ta ni sprejela priporočenih popravljalnih ukrepov;

(d)	kadar Komisija sklene, da zadevna država članica ni sprejela ukrepov za izvajanje programa za prilagoditev iz Uredbe Sveta (EU) št. 407/2010 ali Uredbe Sveta (ES) št. 332/2002, in posledično odloči, da ne odobri izplačila finančne podpore, odobrene tej državi članici;

(e)	kadar Svet sklene, da država članica ni ravnala skladno s programom za makroekonomsko prilagoditev iz člena 7 Uredbe (EU) št. 472/2013 ali z ukrepi, zahtevanimi v sklepu Sveta, sprejetim v skladu s členom 136(1) PDEU.

Komisija pri pripravi predloga spoštuje določbe odstavka 11 in upošteva vse pomembne informacije v zvezi s tem ter ustrezno obravnava vse elemente, ki izhajajo iz strukturiranega dialoga iz odstavka 15, in mnenja, ki so bila podana v tem dialogu.

Prednost se nameni začasni ustavitvi obveznosti: plačila se začasno ustavijo le, kadar je treba takoj ukrepati in v primeru vztrajnega neupoštevanja. Začasna ustavitev plačil velja za zahtevke za plačila, vložene za zadevni program po datumu tega sklepa o začasni ustavitvi.

10.   Šteje se, da Svet sprejme predlog Komisije v zvezi z začasno ustavitvijo obveznosti iz odstavka 9, razen če Svet z izvedbenim aktom v enem mesecu od predložitve predloga Komisije s kvalificirano večino sklene, da se predlog zavrne. Začasna ustavitev obveznosti od 1. januarja v letu po sklepu o začasni ustavitvi velja za obveznosti iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov za zadevno državo članico.

Svet na predlog Komisije iz odstavka 9 z izvedbenim aktom sprejme sklep v zvezi z začasno ustavitvijo plačil.

11.   Obseg in raven začasne ustavitve obveznosti ali plačil, ki se odredi na podlagi odstavka 10, sta sorazmerna, spoštujeta enako obravnavanje držav članic in upoštevata gospodarske in socialne razmere zadevne države članice, zlasti njeno stopnjo brezposelnosti glede na povprečje Unije in vpliv začasne ustavitve na gospodarstvo zadevne države članice. Vpliv začasne ustavitve na programe izjemnega pomena za obravnavanje neugodnih gospodarskih ali socialnih pogojev je poseben dejavnik, ki ga je treba upoštevati.

Podrobne določbe za določanje obsega in ravni začasne ustavitve so navedene v Prilogi III.

Za začasno ustavitev obveznosti velja nižji prag od naslednjih:

(a)

največ 50 % obveznosti v zvezi z naslednjim finančnim letom za sklade ESI v prvem primeru neskladnosti s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 9 in največ 25 % obveznosti v zvezi z naslednjim proračunskim letom za sklade ESI v prvem primeru neskladnosti v zvezi s popravnim akcijskim načrtom v skladu s postopkom v zvezi s čezmernim neravnotežjem iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 9 ali neskladnosti s predlaganimi popravnimi ukrepi v skladu s postopkom v zvezi s čezmernim neravnotežjem iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 9. Raven začasne ustavitve se v skladu s težo neskladnosti postopoma poveča na največ 100 % obveznosti, ki se nanašajo na naslednje finančno leto za sklade ESI, v primeru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in do 50 % obveznosti, ki se nanašajo na naslednje finančno leto za sklade ESI, v primeru postopka v zvezi s čezmernim neravnotežjem;

(b)

največ 0,5 % nominalnega BDP v prvem primeru neskladnosti s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 9 in največ 0,25 % nominalnega BDP v prvem primeru neskladnosti v zvezi s popravnim akcijskim načrtom v okviru postopka v zvezi s čezmernim neravnotežjem iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 9 ali neskladnosti s priporočenim popravnim ukrepom v okviru postopka v zvezi s čezmernim neravnotežjem iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 9. Če se neskladnost v zvezi s popravnimi ukrepi iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka odstavka 9 nadaljuje, se odstotek tega BDP postopoma poveča do: — največ 1 % nominalnega BDP v primeru vztrajne neskladnosti s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem v skladu s točke (a) prvega pododstavka odstavka 9; ter — največ 0,5 % nominalnega BDP v primeru vztrajne neskladnosti s postopkom v zvezi s čezmernim neravnotežjem v skladu s točko (b) ali (c) prvega pododstavka odstavka 9 glede na težo neskladnosti;

(c)

največ 50 % obveznosti, ki se nanašajo na naslednje finančno leto evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ali največ 0,5 % nominalnega BDP v prvem primeru neskladnosti iz točk (d) in (e) prvega pododstavka odstavka 9. Pri določanju ravni začasne ustavitve in odločanju o začasni ustavitvi obveznosti ali plačil se upošteva stopnja programskega cikla, zlasti preostalo obdobje za uporabo sredstev po ponovni vključitvi začasno ustavljenih obveznosti v proračun.

12.   Brez poseganja v pravila o prenehanju obveznosti iz členov 86 do 88 Komisija nemudoma odpravi začasno ustavitev obveznosti v naslednjih primerih:

(a)	kadar je postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem začasno odložen v skladu s členom 9 Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 (33) ali Svet v skladu s členom 126(12) PDEU sklene, da prekliče sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja;

(b)

kadar Svet potrdi popravni akcijski načrt, ki ga je zadevna država članica predložila v skladu s členom 8(2) Uredbe (EU) št. 1176/2011, ali je postopek v zvezi čezmernim neravnotežjem začasno odložen v skladu s členom 10(5) navedene uredbe ali je Svet zaključil postopek v zvezi s čezmernim neravnotežjem v skladu s členom 11 navedene uredbe;

(c)	kadar Komisija sklene, da je zadevna država članica sprejela ustrezne ukrepe za izvajanje programa za prilagoditev iz člena 7 Uredbe Sveta (EU) št. 472/2013 ali ukrepe, zahtevane na podlagi sklepa Sveta v skladu s členom 136(1) PDEU.

Pri odpravi začasne ustavitve Svet na predlog Komisije sklene, da se v proračun ponovno vključijo začasno ustavljene obveznosti v skladu s členom 8 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013.

Če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka, Svet na predlog Komisije sprejme sklep o odpravi začasne ustavitve plačil.

13.   Če se začasna ustavitev obveznosti ali plačil nanaša na zadeve iz točk (a), (b) in (c)(iii) drugega pododstavka odstavka 1 ali točk (a), (b) ali(c) prvega pododstavka 9, se odstavki 6 do 12 ne uporabljajo za Združeno kraljestvo.

14.   Ta člen se ne uporablja za programe v okviru cilja "evropsko teritorialno sodelovanje".

15.   Komisija Evropski parlament obvešča o izvajanju tega člena. Komisija ga zlasti nemudoma obvesti o tem, da je eden od pogojev iz odstavka 6 ali točk (a) do (e) prvega pododstavka odstavka 9 izpolnjen za državo članico, in navede podrobnosti o evropskih strukturnih in investicijskih skladih in programih, ki bi lahko bili predmet začasne ustavitve obveznosti ali plačil.

Evropski parlament lahko Komisijo pozove k strukturiranemu dialogu o uporabi določb tega člena, ob upoštevanju zlasti posredovanja informacij iz prvega pododstavka.

Komisija predlog o začasni ustavitvi obveznosti ali plačil oziroma predlog o odpravi začasne ustavitve takoj po njegovem sprejetju predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Evropski parlament lahko Komisijo pozove, naj utemelji razloge za predlog.

16.   Komisija leta 2017 opravi pregled uporabe tega člena. V ta namen pripravi poročilo in ga po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

17.   Kadar obstajajo večje spremembe v ekonomskih in socialnih razmerah v Uniji, Komisija lahko pripravi predlog za pregled uporabe tega člena oziroma lahko Evropski parlament v ali Svet v skladu s členoma 225 oziroma 241 PDEU od Komisije zahtevata, da predloži tak predlog.

Člen 24

Zvišanje plačil za države članice z začasnimi proračunskimi težavami

1.   Vmesna plačila in izplačila končne razlike se lahko na zahtevo države članice zvišajo za 10 odstotnih točk nad stopnjo sofinanciranja, ki se uporablja za vsako prednostno nalogo iz ESRR, ESS in Kohezijskega sklada ali vsak ukrep iz skladov EKSRP in ESPR. Če država članica izpolni enega od naslednjih pogojev po 21. december 2013, se višja stopnja, ki ne sme preseči 100 %, uporablja za zahtevke take države članice za izplačila za obdobje do 30. junija 2016:

(a)	kadar zadevna država članica prejme posojilo Unije v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 407/2010;

(b)	kadar zadevna država članica prejme srednjeročno finančno podporo v skladu z Uredbo (EU) št. 332/2002 (34), pogojeno z izvajanjem programa makroekonomskega prilagajanja;

(c)	kadar je zadevni državi članici na voljo finančna podpora, pogojena z izvajanjem programa makroekonomskega prilagajanja, kakor je določeno v Uredbi (EU) št. 472/2013.

Ta odstavek se ne uporablja za programe iz Uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju.

2.   Ne glede na odstavek 1 podpora Unije v obliki vmesnih plačil in končnega plačila ne more biti višja od javne podpore ali najvišjega zneska pomoči iz skladov ESI za vsako prednostno nalogo iz ESRR, ESS in Kohezijskega sklada ali za vsak ukrep iz EKSRP in ESPR, kakor je določeno v sklepu Komisije o potrditvi programa.

3.   Komisija pregleda uporabo odstavkov 1 in 2 ter Evropskemu parlamentu in Svetu pred 30. junijem 2016 predloži poročilo s svojo oceno in po potrebi ustrezen zakonodajni predlog.

Člen 25

Upravljanje tehnične podpore za države članice z začasnimi proračunskimi težavami

1.   Na zahtevo države članice z začasnimi proračunskimi težavami, ki izpolnjuje pogoje iz člena 24(1), se lahko v soglasju s Komisijo del virov iz člena 59 in programiranih v skladu s pravili za posamezni sklad, prenese na tehnično podporo na pobudo Komisije za izvajanje ukrepov v zvezi z zadevno državo članico v skladu s točko (k) tretjega pododstavka člena 58(1), in sicer z neposrednim ali posrednim upravljanjem.

2.   Viri iz odstavka 1 se dodajo zneskom, določenim v skladu z zgornjimi mejami iz pravil za posamezni sklad za tehnično podporo na pobudo Komisije. Če je v pravilih za posamezni sklad določena zgornja meja za tehnično podporo na pobudo države članice, se znesek, ki se prenese, upošteva pri izračunu skladnosti s to zgornjo mejo.

3.   Država članica zahteva prenos iz odstavka 2 za koledarsko leto, v katerem do 31. januarja leta, v katerem naj bi se prenos izvedel, izpolni pogoje iz člena 24(1). K zahtevi se priloži predlog za spremembo programa ali programov, iz katerega se bo opravil prenos. V skladu s členom 30(2) se partnerski sporazum ustrezno spremeni ter določi skupni znesek, ki se vsako leto prenese na Komisijo.

Če država članica 1. januarja 2014 izpolnjuje pogoje iz člena 24(1), lahko zahtevo za to leto predložiti hkrati s partnerskega sporazumom, v katerem je določen znesek, ki se na pobudo Komisije prenese na tehnično podporo.

NASLOV III

NAČRTOVANJE

POGLAVJE I

Splošne določbe o skladih ESI

Člen 26

Priprava programov

1.   Skladi ESI se izvajajo prek programov v skladu s partnerskim sporazumom. Vsak program zajema obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

2.   Programe pripravijo države članice ali kateri koli organ, ki ga imenujejo države članice, v sodelovanju s partnerji iz člena 5. Države članice pri pripravi programov upoštevajo za javnost pregledne postopke v skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom.

3.   Države članice in Komisija sodelujejo, da bi zagotovile uspešno usklajevanje pri pripravi in izvajanju programov skladov ESI, vključno, kadar je primerno, s programi, ki se financirajo iz več skladov za sklade, pri čemer se upošteva načelo sorazmernosti.

4.   Države članice predložijo programe Komisiji v treh mesecih po predložitvi partnerskega sporazuma. Programi za evropsko teritorialno sodelovanje se predložijo do 22. september 2014. Vse programe spremlja predhodno vrednotenje, določeno v členu 55.

5.   Kadar ena ali več uredb za posamezne sklade ESI začne veljati med 22. februar 2014 in 22. junij 2014, se program ali programi, podprti s skladom ESI, na katerega je vplivala zamuda pri začetku veljavnosti uredbe za posamezne sklade, predložijo v treh mesecih po predložitvi spremenjenega partnerskega sporazuma iz člena 17(1).

6.   Kadar ena ali več uredb za posamezne sklade za sklade ESI začne veljati po 22. junij 2014, se program ali programi, podprti s skladi ESI, na katere je vplivala zamuda pri začetku veljavnosti uredbe za posamezne sklade, predložijo v treh mesecih po začetku veljavnosti uredbe za posamezne sklade, ki je bila predmet zamude.

Člen 27

Vsebina programov

1.   Vsak program določi strategijo za prispevek programa k strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ki je skladna s to uredbo, pravili za posamezne sklade in vsebino partnerskega sporazuma.

Vsak program vključuje ureditve za zagotovitev uspešnega, učinkovitega in usklajenega izvajanja skladov ESI ter ukrepe za zmanjšanje administrativnega bremena upravičencev.

2.   Vsak program opredeli prednostne naloge glede posebnih ciljev, odobrenih sredstev podpore iz skladov ESI ter ustreznega nacionalnega sofinanciranja, vključno z zneski, povezanimi iz rezerve uspešnosti, ki je lahko javno ali zasebno glede na pravila za posamezne sklade.

3.   Kadar države članice in regije sodelujejo v strategijah za makroregije ali za morske bazene, ustrezni program v skladu s potrebami programskega območja, ki ga opredeli država članica, določi prispevek načrtovanih intervencij za te strategije.

4.   Pri vsaki prednostni nalogi se določijo kazalniki in ustrezne opisno ali številčno ovrednotene opredeljene ciljne vrednosti, v skladu s pravili za posamezne sklade, za oceno napredka pri doseganju ciljev med izvajanjem programa, ki so podlaga za spremljanje, vrednotenje in pregled uspešnosti. Ti kazalniki vključujejo:

(a)	finančne kazalnike za dodeljene izdatke;

(b)	kazalnike učinka za podprte operacije;

(c)	kazalnike rezultatov, ki se nanašajo na zadevno prednostno nalogo.

Za vsak sklad ESI se v pravilih za posamezni sklad določijo skupni kazalniki, lahko pa tudi določbe za kazalnike za posamezen program.

5.   Vsak program, razen tistih, ki so namenjeni izključno tehnični podpori, vključuje opis, v skladu s pravili za posamezne sklade, za ukrepe, da se upoštevajo načela iz členov 5, 7 in 8.

6.   V vsakem programu, razen pri tistih, pri katerih je potrebna tehnična podpora v okviru posebnega programa, se določi okvirni znesek podpore, ki se uporablja za cilje v zvezi s podnebnimi spremembami, na podlagi metodologije iz člena 8.

7.   Države članice pripravijo programe v skladu s pravili za posamezne sklade.

Člen 28

Posebne določbe o vsebini programov, namenjenih skupnim instrumentom za neomejena jamstva in listinjenje, ki zagotavljajo kapitalsko olajšavo, ki jo izvaja EIB

1.   Z odstopanjem od člena 27 namenski programi iz točke (b) prvega pododstavka člena 39(4) vsebujejo:

(a)	elemente iz prvega pododstavka člena 27(1) in odstavkov 2, 3 in 4 tega člena, kar zadeva načela iz člena 5;

(b)	opredelitev organov iz členov 125, 126 in 127 te uredbe in člena 65(2) uredbe o EKSRP kot pristojnih za ustrezni sklad;

(c)

za vsako predhodno pogojenost, določeno v skladu s členom 19 in Prilogo XI, ki se uporablja za program, oceno, ali je predhodna pogojenost izpolnjena na datum predložitve partnerskega sporazuma in programa, in, kjer predhodna pogojenosti ni izpolnjena, opis ukrepov za izpolnitev predhodne pogojenosti, pristojne organe in časovni razpored za te ukrepe v skladu s povzetkom, predloženim v partnerskem sporazumu.

2.   Z odstopanjem od člena 55 se predhodna ocena iz točke (a) prvega pododstavka člena 39(4) šteje za predhodno vrednotenje takih programov.

3.   Za namene programov iz točke (b) prvega pododstavka člena 39(4) te uredbe se ne uporabljajo člen 6(2) in člen 59(5) in (6) uredbe o EKSRP. Poleg elementov iz odstavka 1 tega člena se za programe v okviru EKSRP uporabljajo zgolj določbe iz točk (c)(i), (f), (h), (i) in (m)(i) do (iii) člena 8(1) uredbe o EKSRP.

Člen 29

Postopek za sprejetje programov

1.   Komisija oceni skladnost programov s to uredbo in pravili za posamezne sklade, uspešnost njihovega prispevka k izbranim tematskim ciljem in za vsak sklad ESI posebej določenimi prednostnim nalogam Unije, pa tudi skladnost s partnerskim sporazumom, pri čemer upošteva ustrezna priporočila za vsako državo, sprejeta v skladu s členom 121(1) PDEU, in ustrezna priporočila Sveta, sprejeta v skladu s členom 148(4) PDEU, pa tudi predhodno vrednotenje. Ocena obravnava zlasti ustreznost strategije programa, ciljev, kazalnikov in ciljnih vrednosti ter dodelitev proračunskih virov.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 Komisiji ni potrebno oceniti doslednosti namenskih operativnih programov za pobudo za zaposlovanje mladih iz točke (a) drugega odstavka člena 18 uredbe o ESS in namenskih operativnih programov iz točke (b) prvega pododstavka člena 39(4) te uredbe s partnerskim sporazumom, če država članica ne predloži svojega partnerskega sporazuma do datuma predložitve takega namenskega operativnega programa.

3.   Komisija da pripombe v treh mesecih po predložitvi programa. Država članica zagotovi Komisiji vse potrebne dodatne informacije in po potrebi popravi predlagani program.

4.   Komisija v skladu s pravili za posamezne sklade odobri vsak program najpozneje šest mesecev po njegovi uradni predložitvi s strani zadevne države članice, če so bile vse pripombe Komisije ustrezno upoštevane, vendar ne pred 1. januarjem 2014 ali preden Komisija sprejme sklep o odobritvi partnerskega sporazuma.

Z odstopanjem od zahteve iz prvega pododstavka lahko Komisija odobri programe v okviru cilja "evropsko teritorialno sodelovanje" pred sprejetjem odločitve o odobritvi partnerskega sporazuma, namenske operativne programe za pobudo za zaposlovanje mladih iz točke (a) drugega odstavka člena 18 uredbe o ESS in namenske programe iz točke (b) prvega pododstavka člena 39(4) te uredbe pa lahko odobri pred predložitvijo partnerskega sporazuma.

Člen 30

Sprememba programov

1.   Država članica predložene zahtevke za spremembo programov ustrezno utemelji in v njih navede zlasti predvideni vpliv sprememb programa na doseganje ciljev iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter posebnih ciljev iz programa, ob upoštevanju te uredbe in pravil za posamezne sklade, horizontalnih načel iz členov 5, 7 in 8 ter partnerskega sporazuma. Priloži se jim spremenjeni program.

2.   Komisija informacije, predložene v skladu z odstavkom 1, oceni ob upoštevanju utemeljitev, ki jih je zagotovila država članica. Komisija lahko da pripombe v enem mesecu po predložitvi revidiranega programa, država članica pa Komisiji zagotovi vse potrebne dodatne informacije. Komisija v skladu s pravili za posamezne sklade kar se da hitro odobri zahtevke za spremembo programa, vendar najpozneje tri mesece po njegovi predložitvi s strani države članice, pod pogojem, da so bile vse pripombe Komisije ustrezno upoštevane.

Kadar sprememba programa vpliva na informacije iz partnerskega sporazuma v skladu s točkami (a)(iii), (iv) in (vi) člena 15(1), odobritev spremembe programa s strani Komisije hkrati velja tudi kot odobritev posledične spremembe informacij v partnerskem sporazumu.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2, ko se Komisiji predloži zahteva za spremembo, da bi se prerazporedila rezerva za uspešnost na podlagi pregleda uspešnosti, Komisija da pripombe le, če meni, da predlagana prerazporeditev ni v skladu z veljavnimi pravili, z razvojnimi potrebami države članice ali regije ali če obstaja resna nevarnost, da se ciljne vrednosti iz predloga ne bi dosegle. Komisija čim prej odobri zahtevek za spremembo programa oziroma najkasneje v roku dveh mesecev po njegovi predložitvi s strani države članice, pod pogojem, da so bile vse pripombe Komisije ustrezno upoštevane. Odobritev spremembe programa s strani Komisije hkrati velja tudi kot odobritev posledične spremembe informacij v partnerskem sporazumu.

4.   Z odstopanjem od odstavka 2, se lahko v uredbi o ESPR določijo posebni postopki za spremembo operativnih programov.

Člen 31

Sodelovanje EIB

1.   EIB lahko na zahtevo držav članic sodeluje pri pripravi partnerskega sporazuma ter pri pripravi operacij, zlasti velikih projektov, finančnih instrumentov in javno-zasebnih partnerstev.

2.   Komisija se lahko pred sprejetjem partnerskega sporazuma ali programov posvetuje z EIB.

3.   Komisija lahko zaprosi EIB, naj preveri tehnično kakovost, ekonomsko in finančno vzdržnost ter izvedljivost velikih projektov, ter za pomoč pri izvajanju ali razvoju finančnih instrumentov.

4.   Komisija lahko pri izvajanju določb tega člena dodeli nepovratna sredstva EIB ali z njo sklene pogodbo o izvajanju storitev, ki zajema pobude, ki se izvajajo na večletni osnovi. Sredstva proračuna Unije, odobrena za taka nepovratna sredstva ali pogodbe o storitvi, se izplačajo letno.

POGLAVJE II

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost

Člen 32

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost

1.   Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, se imenuje LEADER za lokalni razvoj, podpira ga EKSRP, lahko pa ga podpira tudi ESRR, ESS ali ESPR. V tem poglavju so ti skladi v nadaljnjem besedilu navedeni kot „zadevni skladi ESI“.

2.   Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost:

(a)	je osredotočen na posebna podregionalna območja;

(b)

vodijo ga lokalne akcijske skupine, sestavljene iz predstavnikov javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih interesov, v katerih na ravni odločanja niti javni organi, kakor so opredeljeni v skladu z nacionalnimi pravili, niti katera koli posamezna interesna skupina nima več kot 49 % glasovalnih pravic;

(c)	se izvaja prek celostnih večsektorskih lokalnih razvojnih strategij za posamezno območje;

(d)	se oblikuje ob upoštevanju lokalnih potreb in možnosti ter vključuje inovativne značilnosti v lokalnem okolju, mreženje in po potrebi sodelovanje.

3.   Podpora iz zadevnih skladov ESI lokalnemu razvoju, ki ga vodi skupnost, je dosledna in usklajena med zadevnimi skladi ESI. To se med drugim zagotovi z usklajeno krepitvijo zmogljivosti ter izbiro, odobritvijo in financiranjem strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in lokalnih akcijskih skupin.

4.   Kadar izbirni odbor za strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ustanovljen v skladu s členom 33(3), določi, da je za izvajanje izbrane strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, potrebna podpora iz več skladov, lahko v skladu z nacionalnimi pravili in postopki imenuje glavni sklad, iz katerega se krijejo vsi tekoči stroški in stroški animacije iz točk (d) in (e) člena 35(1) za strategijo lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.

5.   Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost in podpirajo zadevni skladi ESI, se izvaja v okviru ene ali več prednostnih nalog ustreznega programa ali programov, v skladu s pravili posameznih zadevnih skladov ESI.

Člen 33

Strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost

1.   Strategija lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, vključuje vsaj naslednje elemente:

(a)	opredelitev območja in prebivalstva, zajetega v strategijo;

(b)	analizo razvojnih potreb in možnosti območja, vključno z analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti;

(c)

opis strategije in njenih ciljev, opis integriranih in inovativnih značilnosti strategije in hierarhijo ciljev, vključno z merljivimi ciljnimi vrednostmi za učinke ali rezultate. V povezavi z rezultati se lahko ciljne vrednosti izrazijo količinsko ali kakovostno. Strategija je dosledna z ustreznimi programi vseh vključenih zadevnih skladov ESI;

(d)	opis postopka vključitve skupnosti v razvoj strategije;

(e)	akcijski načrt z opisom prenosa ciljev v ukrepe;

(f)	opis ureditev za upravljanje in spremljanje strategije z navedbo zmogljivosti lokalne akcijske skupine za izvajanje strategije ter opis posebnih ureditev za vrednotenje;

(g)	finančni načrt za strategijo, vključno s predvideno dodelitvijo vsakega od zadevnih skladov ESI.

2.   Države članice opredelijo merila za izbiro strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.

3.   Strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, izbere odbor, ki ga za ta namen ustanovi pristojni organ upravljanja ali več takšnih organov, ki te strategije tudi odobrijo.

4.   Strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, se v prvem krogu izberejo v dveh letih od datuma odobritve partnerskega sporazuma. Države članice lahko dodatne strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, izberejo tudi po tem datumu, vendar najpozneje do 31. decembra 2017.

5.   V odločitvi o odobritvi strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, se opredelijo dodelitve vsakega od zadevnih skladov ESI. V odločitvi se opredelijo tudi pristojnosti za upravljanje in nadzor nalog v okviru programa ali programov v zvezi s strategijo lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.

6.   Na območju iz točke (a) odstavka 1 je najmanj 10 000 in največ 150 000 prebivalcev. Vendar lahko Komisija v ustrezno upravičenih primerih in na podlagi predloga države članice sprejme ali spremeni te omejitve prebivalstva v svojem sklepu o odobritvi oziroma spremembi v okviru člena 15(2) ali (3) partnerskega sporazuma, da se upoštevajo redko ali gosto naseljena območja ali da se zagotovi teritorialna skladnost območij, ki spadajo v strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.

Člen 34

Lokalne akcijske skupine

1.   Lokalne akcijske skupine oblikujejo in izvajajo strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.

Države članice opredelijo vloge lokalne akcijske skupine in organov, pristojnih za izvajanje ustreznih programov, v zvezi z vsemi izvedbenimi nalogami v zvezi s strategijo lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.

2.   Pristojni organ upravljanja ali več takšnih organov zagotovi, da lokalne akcijske skupine izberejo enega partnerja iz skupine kot vodilnega partnerja v upravnih in finančnih zadevah ali se združijo v strukturo s splošnim pravnim statusom.

3.   Naloge lokalnih akcijskih skupin so med drugim:

(a)	krepitev zmogljivosti lokalnih akterjev za razvoj in izvajanje operacij, vključno s spodbujanjem zmogljivosti njihovega upravljanja projektov;

(b)	oblikovanje nediskriminatornega in preglednega izbirnega postopka ter nepristranskih meril za izbiro operacij, ki preprečujejo navzkrižja interesov, ki zagotavljajo, da pri odločitvi o izbiri najmanj 50 % glasov prispevajo partnerji, ki niso javni organi, ter omogočajo izbiro po pisnem postopku;

(c)	zagotovitev skladnosti s strategijo lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, pri izbiri operacij z njihovo prednostno razvrstitvijo teh operacij glede na njihov prispevek k doseganju ciljev in ciljnih vrednosti te strategije;

(d)	priprava in objava pozivov za zbiranje predlogov ali stalnega razpisa, vključno z opredelitvijo meril za izbiro;

(e)	sprejemanje in ocenjevanje vlog za podporo;

(f)	izbira operacij in določitev zneska podpore ali, če je ustrezno, predložitev predlogov organu, pristojnemu za končno potrditev upravičenosti pred odobritvijo;

(g)	spremljanje izvajanja strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in operacij, ki prejemajo podporo, ter izvajanje posebnih vrednotenj, povezanih s to strategijo.

4.   Brez poseganja v točko (b) odstavka 3 je upravičenec lahko lokalna akcijska skupina, ki izvaja operacije v skladu s strategijo lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.

5.   Pri dejavnostih sodelovanja lokalnih akcijskih skupin iz točke (c) člena 35(1) lahko naloge iz točke (f) odstavka 3 tega člena izvaja pristojni organ upravljanja.

Člen 35

Podpora iz skladov ESI za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost

1.   Podpora zadevnih skladov ESI za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, zajema:

(a)

stroške pripravljalne podpore, ki zajema krepitev institucionalne usposobljenosti, usposabljanje in mreženje za pripravo in izvedbo strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost. Taki stroški lahko vključujejo enega ali več naslednjih elementov: (i) ukrepe za usposabljanje lokalnih zainteresiranih strani; (ii) preučevanje zadevnega območja; (iii) stroške, povezane z oblikovanjem strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, vključno s stroški za posvetovanje in stroški za ukrepe v zvezi s posvetovanjem z zainteresiranimi stranmi za namene priprave strategije; (iv) upravne stroške (operativne stroške in stroške osebja) organizacije, ki se prijavlja za pomoč pri pripravi v pripravljalni fazi; (v) pomoč za male pilotne projekte. Taka pripravljalna pomoč se dodeli ne glede na to, ali strategijo lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ki jo je oblikovala lokalna akcijska skupina, ki prejema pomoč, izbirni odbor iz člena 33(3) izbere za financiranje.

(b)	izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost;

(c)	pripravo in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine;

(d)

tekoče stroške, povezane z upravljanjem izvajanja strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in sicer so to operativni stroški, stroški za osebje, stroški usposabljanja, stroški, namenjeni za odnose z javnostmi, finančni stroški ter stroški, povezani s spremljanjem in vrednotenjem te strategije iz točke (g) člena 34(3);

(e)	animacijo strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, za lažjo izmenjavo med zainteresiranimi stranmi z namenom zagotavljanja informacij in spodbujanja strategije ter za podporo morebitnim upravičencem z namenom oblikovanja operacij in priprave vlog.

2.   Podpora za tekoče stroške in animacijo iz točk (d) in (e) odstavka 1 ne presega 25 % skupnih javnih izdatkov, nastalih pri strategiji lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.

POGLAVJE III

Teritorialni razvoj

Člen 36

Celostne teritorialne naložbe

1.   Če strategija urbanega razvoja ali druge teritorialne strategije ali teritorialni pakti iz člena 12(1) uredbe o ESS zahtevajo celostni pristop, ki vključuje naložbe iz ESS, ESRR ali Kohezijskega sklada v okviru več prednostnih osi enega ali več operativnih programov, se ukrepi lahko izvajajo kot celostne teritorialne naložbe.

Ukrepi, ki se izvajajo v okviru celostne teritorialne naložbe se lahko dopolnjujejo z finančno podporo EKSRP ali ESPR.

2.   Če celostno teritorialno naložbo podpira ESS, ESRR ali Kohezijski sklad, je v zadevnem operativnem programu oziroma zadevnih operativnih programih opisan pristop k uporabi instrumenta celostne teritorialne naložbe in okvirna dodeljena finančna sredstva iz vsake posamezne prednostne osi v skladu s pravili za posamezne sklade.

Kjer je celostna teritorialna naložba dopolnjena s podporo EKSRP ali ESPR, se navede okvirna finančna dodelitev, ukrepi pa so opredeljeni v ustreznih programih v skladu s pravili za posamezne sklade.

3.   Država članica ali organ upravljanja lahko imenuje enega ali več posredniških organov, vključno z lokalnimi organi, regionalnimi razvojnimi organi ali nevladnimi organizacijami, za upravljanje in izvajanje celostne teritorialne naložbe v skladu s pravili za posamezne sklade.

4.   Država članica ali ustrezni organi upravljanja zagotovijo, da sistem spremljanja programa oziroma programov zagotavlja ugotavljanje operacij in realizacij prednostne osi ali prednostne naloge Unije, ki prispeva k celostni teritorialni naložbi.

NASLOV IV

FINANČNI INSTRUMENTI

Člen 37

Finančni instrumenti

1.   Skladi ESI se lahko uporabljajo za podporo finančnim instrumentom v okviru enega ali več programov, tudi kadar je ta organizirana prek skladov, da prispevajo k doseganju posebnih ciljev iz prednostne naloge.

Finančni instrumenti se izvajajo za podporo naložbam, ki naj bi bile finančno izvedljive, vendar imajo malo možnosti za zagotovitev zadostnih sredstev iz tržnih virov. Organi upravljanja, organi, ki izvajajo sklad skladov, in organi, ki izvajajo finančni instrument, pri uporabi tega naslova ravnajo v skladu z veljavnim pravom, zlasti s področja državne pomoči in javnih naročil.

2.   Podpora finančnih instrumentov temelji na predhodni oceni, s katero so bili ugotovljeni nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere, ter ocenjeni ravni in obsegu potreb po javnih naložbah, ki pa hkrati določa vrste podprtih finančnih instrumentov. Takšna predhodna ocena vključuje:

(a)

analizo nedelovanja trga, neoptimalnih naložbenih razmer in naložbenih potreb področji politike in tematskih ciljev ali prednostnih naložb, ki bi prispevali k doseganju posebnih ciljev, opredeljenih kot prednostne, in ki bi jih podprli s finančnimi instrumenti. Ta analiza temelji na razpoložljivi metodologiji dobrih praks;

(b)	oceno dodane vrednosti finančnih instrumentov, ki bi jim utegnili nameniti podporo iz skladov ESI, skladnosti z drugimi oblikami javnih intervencij na istem trgu, morebitnih posledic za državno pomoč, sorazmernosti predvidene intervencije in ukrepov za čim manjše izkrivljanje trga;

(c)

oceno dodatnih javnih in zasebnih virov, ki bi jih morda zbrali s finančnim instrumentom, vse do ravni končnih prejemnikov (pričakovani učinek finančnega vzvoda), po potrebi tudi z oceno potrebe po preferenčnem plačilu in njegove ravni z namenom pritegnitve drugega dela sredstev, ki bi jih zagotovili zasebni vlagatelji, in/ali opisom mehanizmov, ki se bodo uporabili za ugotovitev potrebe in obsega takšnega preferenčnega izplačila, kot je konkurenčen ali ustrezno neodvisen postopek ocenjevanja;

(d)	oceno izkušenj, pridobljenih s podobnimi instrumenti in predhodnimi ocenami, ki so jih države članice izvedle v preteklosti, ter načina, kako bodo take izkušnje uporabljene v prihodnosti;

(e)	predlagano naložbeno strategijo, vključno s preučitvijo možnosti za ureditve za izvajanje v smislu člena 38, finančne produkte, ki bodo ponujeni, ciljne končne prejemnike in predvideno kombinacijo s podporo v obliki nepovratnih sredstev, kadar je to primerno;

(f)	specifikacijo pričakovanih rezultatov in načina, kako naj bi zadevni finančni instrument prispeval k doseganju posebnih ciljev, določenih v okviru zadevne prednostne naloge, vključno s kazalniki za ta prispevek;

(g)

določbe, ki omogočajo, da se predhodna ocena po potrebi pregleda in posodobi med izvajanjem katerega koli finančnega instrumenta, ki se izvaja na podlagi takšne ocene, če v fazi izvajanja organ upravljanja meni, da predhodna ocena ne ustreza več popolnoma tržnim pogojem, ki obstajajo v času izvajanja.

3.   Predhodna ocena iz odstavka 2 se lahko izvaja v fazah. V vsakem primeru se zaključi, preden se organ upravljanja odloči, da bo finančnemu instrumentu dodelil prispevke iz programa.

Povzetki ugotovitev in zaključki predhodnih ocen v zvezi s finančnimi instrumenti se objavijo v treh mesecih od datuma njihovega dokončnega oblikovanja.

Predhodna ocena se informativno predloži odboru za spremljanje v skladu s pravili za posamezne sklade.

4.   Kadar je podpora finančnih instrumentov namenjena financiranju podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, je takšna podpora usmerjena v ustanavljanje novih podjetij, ustvarjanje začetnega kapitala, tj. izhodiščnega in zagonskega kapitala, kapitala za širitev, kapitala za krepitev splošnih dejavnosti podjetja ali za izvedbo novih projektov, preboj na nove trge ali nove dosežke obstoječih podjetij brez poseganja v veljavna pravila Unije o državni pomoči in v skladu s pravili za posamezne sklade. Taka podpora lahko zajema tako naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva kot obratni kapital v okviru veljavnih pravil Unije o državni pomoči z namenom spodbujati zasebni sektor k zagotavljanju sredstev podjetjem. Zajema lahko tudi stroške prenosa lastninskih pravic v podjetjih, če se takšen prenos izvede med neodvisnimi vlagatelji.

5.   Naložbe, ki se podprejo s finančnimi instrumenti, se fizično ne zaključijo ali v celoti izvedejo na datum odločitve o naložbi.

6.   Kadar finančni instrumenti zagotavljajo podporo končnim prejemnikom ob upoštevanju naložb v infrastrukturo s ciljem, da se podpreta urbani razvoj in urbana regeneracija, ter podobnih naložb v infrastrukturo s ciljem, da se doseže diverzifikacija nekmetijskih dejavnosti na podeželskih območjih, lahko takšna podpora vsebuje znesek, ki je potreben za reorganizacijo dolžniškega portfelja v zvezi z infrastrukturo, ki je del nove naložbe, do največ 20 % skupnega zneska programske podpore, ki jo finančne instrument zagotovi naložbi.

7.   Finančne instrumente je mogoče kombinirati z nepovratnimi sredstvi, subvencioniranimi obrestnimi merami in subvencioniranimi provizijami za jamstvo. Kadar se podpora iz skladov ESI zagotavlja prek finančnih instrumentov in je združena v eni sami operaciji, pri čemer so druge oblike podpore neposredno povezane s finančnimi instrumenti, usmerjenimi v iste končne prejemnike, vključno s tehnično pomočjo, subvencioniranimi obrestnimi merami in subvencioniranimi provizijami za jamstvo, se določbe, veljavne za finančne instrumente, uporabljajo za vse oblike podpore v okviru te operacije. V takšnih primerih se spoštujejo veljavna pravila Unije o državni pomoči, za vsako obliko podpore pa se vodi ločena evidenca.

8.   Končni prejemniki, ki jih podpira finančni instrument skladov ESI, lahko prejemajo podporo tudi v okviru drugih prednostnih nalog ali programov skladov ESI ali od drugega instrumenta, ki se podpira iz proračuna Unije v skladu z veljavnimi pravili Unije o državni pomoči. V tem primeru se za vsak vir podpore vodi ločena evidenca, pomoč iz finančnega instrumenta skladov ESI pa je del operacije z upravičenimi izdatki, ki so ločeni od drugih virov podpore.

9.   Kombinacija podpore, ki se zagotavlja prek nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov iz odstavkov 7 in 8, lahko, ob upoštevanju veljavnih pravil Unije o državni pomoči, pokriva isto izdatkovno postavko, če skupna vsota vseh oblik podpore ne presega celotnega zneska zadevne izdatkovne postavke. Nepovratna sredstva se ne uporabljajo za vračilo podpore, prejete iz finančnih instrumentov. Finančni instrumenti se ne uporabljajo za vnaprejšnje financiranje nepovratnih sredstev.

10.   Prispevki v naravi niso upravičeni izdatki pri finančnih instrumentih, razen prispevkov zemljišč ali nepremičnin glede naložb s ciljem podpreti razvoj podeželja, urbani razvoj ali urbano obnovo, kadar je zemljišče ali nepremičnina del naložbe. Takšni prispevki zemljišč ali nepremičnin so upravičeni, če so izpolnjeni pogoji iz člena 69(1).

11.   DDV ni upravičen izdatek operacije, razen v primeru, ko DDV ni izterljiv na podlagi nacionalne zakonodaje o DDV. Obravnava DDV na ravni naložb končnih prejemnikov se ne upošteva za namene določanja upravičenosti izdatkov v okviru finančnega instrumenta. Če pa se finančni instrumenti kombinirajo z nepovratnimi sredstvi na podlagi odstavkov 7 in 8 tega člena, se določbe člena 69(3) uporabijo za nepovratna sredstva.

12.   Za namene uporabe tega člena so, kot je primerno, veljavna pravila Unije o državni pomoči tista, ki so veljavna v času, ko se organ upravljanja ali organ, ki izvaja sklad skladov, pogodbeno zaveže, da bo namenil prispevke za program finančnemu instrumentu, ali ko se finančni instrument pogodbeno zaveže, da bo namenil prispevke za program končnim prejemnikom.

13.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 149 v zvezi z določanjem dodatnih posebnih pravil glede nakupa zemljišča ter glede kombinacije tehnične pomoči in finančnih instrumentov.

Člen 38

Izvajanje finančnih instrumentov

1.   Pri izvajanju člena 37 lahko organi upravljanja finančno prispevajo k naslednjim finančnim instrumentom:

(a)	finančnim instrumentom, vzpostavljenim na ravni Unije, ki jih neposredno ali posredno upravlja Komisija;

(b)	finančnim instrumentom, vzpostavljenim na nacionalni, regionalni, transnacionalni ali čezmejni ravni, ki jih upravlja organ upravljanja ali je njihovo upravljanje v pristojnosti tega organa.

2.   Prispevki iz skladov ESI v finančne instrumente na podlagi točke (a) odstavka 1 se razporedijo v ločene račune in se v skladu s cilji zadevnih skladov ESI uporabijo za podporo ukrepom in končnim prejemnikom v skladu s programi, iz katerih takšni prispevki izvirajo.

Za prispevke k finančnim instrumentom iz prvega pododstavka se uporabljajo določbe te uredbe, razen če so izjeme izrecno določene.

Drugi pododstavek ne posega v pravila o ustanovitvi in delovanju finančnih instrumentov iz finančne uredbe, razen če so ta pravila v navzkrižju s pravili iz te uredbe; v tem primeru se uporablja ta uredba.

3.   Za finančne instrumente iz točke (b) odstavka 1 lahko organ upravljanja zagotovi finančni prispevek naslednjim finančnim instrumentom:

(a)	finančnim instrumentom, ki so v skladu s standardnimi pogoji, ki jih določi Komisija v skladu z drugim pododstavkom tega odstavka;

(b)	že obstoječim ali novim finančnim instrumentom, ki so oblikovani posebej za uresničitev posebnih ciljev, določenih v ustrezni prednostni nalogi.

Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi s standardnimi pogoji, ki jih upoštevajo finančni instrumenti iz točke (a) prvega pododstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 150(3).

4.   Pri podpori finančnih instrumentov iz točke (b) odstavka 1 lahko organ upravljanja:

(a)

vlaga v kapital obstoječih ali novih pravnih oseb, tudi tistih, ki so financirane iz drugih skladov ESI, namenjenih za izvajanje finančnih instrumentov v skladu s cilji zadevnih skladov ESI, ki bodo prevzele naloge izvajanja; podpora takšnim subjektom se omeji na količine, potrebne za izvajanje novih naložb v skladu s členom 37 in na način, ki je v skladu s cilji te uredbe;

(b)	zaupa naloge izvajanja: (i) EIB; (ii) mednarodnim finančnim institucijam, v katerih je država članica udeležena, ali finančnim institucijam, ustanovljenim v državi članici za uresničevanje javnega interesa pod nadzorom javnega organa; (iii) osebi javnega ali zasebnega prava, ali

(c)	neposredno opravlja naloge izvajanja, ki so pri finančnih instrumentih izključno posojila ali jamstva. V tem primeru se šteje, da je organ upravljanja upravičenec, kakor je opredeljen v točki (10) člena 2.

Pri izvajanju finančnega instrumenta organi iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka zagotovijo skladnost z veljavnim pravom, vključno s pravili, ki veljajo za sklade ESI, državno pomoč in javna naročila, z ustreznimi standardi ter z veljavno zakonodajo o preprečevanju pranja denarja, boju proti terorizmu in davčnih utajah. Navedeni organi ne smejo biti ustanovljeni na ozemljih, katerih oblasti ne sodelujejo z Unijo pri uporabi mednarodno dogovorjenih davčnih standardov, in ne smejo imeti poslovnih odnosov s subjekti, ki so registrirani na takšnih ozemljih, ter morajo te zahteve prenesti v svoje pogodbe z izbranimi finančnimi posredniki.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 149 v zvezi z določanjem dodatnih posebnih pravil glede vlog, obveznosti in odgovornosti organov, ki izvajajo finančne instrumente, z njimi povezanih meril za izbiro in proizvodov, ki se lahko zagotovijo s finančnimi instrumenti v skladu s členom 37. Komisija o teh delegiranih aktih do 22. april 2014 istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Kadar organi iz točk (a) in (b) prvega pododstavka odstavka 4 izvajajo sklade skladov, lahko del izvajanja zaupajo finančnim posrednikom, če taki subjekti v okviru svoje odgovornosti zagotovijo, da finančni posredniki izpolnjujejo merila iz člena 140(1), (2) in (4) finančne uredbe. Finančni posredniki se izberejo na podlagi odprtih, preglednih, sorazmernih in nediskriminatornih postopkov, pri čemer se preprečijo navzkrižja interesov.

6.   Finančne institucije iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 4, ki so jim bile zaupane naloge izvajanja, odprejo fiduciarne račune v svojem imenu in v imenu organa upravljanja ali vzpostavijo finančni instrument kot poseben sveženj financiranja v okviru finančne institucije. V primeru ločenega svežnja financiranja se sredstva programa, naložena v finančni instrument, in druga sredstva, ki so na voljo v finančni instituciji, računovodsko razlikujejo. Sredstva na fiduciarnih računih in v takšnih ločenih svežnjih financiranja se upravljajo v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja ob upoštevanju ustreznih pravil skrbnega in varnega poslovanja ter so ustrezno likvidna.

7.   Kadar se finančni instrument izvaja na podlagi točk (a) in (b) prvega pododstavka odstavka 4, se pogoji za prispevke iz programov v finančne instrumente ob upoštevanju izvedbene strukture finančnega instrumenta določijo v sporazumih o financiranju v skladu s Prilogo III na naslednjih ravneh:

(a)	kjer je primerno, med ustrezno pooblaščenimi predstavniki organa upravljanja in organa, ki izvaja sklad skladov, ter

(b)	med ustrezno pooblaščenimi predstavniki organa upravljanja ali, kjer je primerno, organa, ki izvaja sklad skladov, in organa, ki izvaja finančni instrument.

8.   Za finančne instrumente, ki se izvajajo na podlagi točke (c) prvega pododstavka odstavka 4, se pogoji za prispevke iz programov v finančne instrumente določijo v strateškem dokumentu v skladu s Prilogo IV, ki ga bo preučil odbor za spremljanje.

9.   Nacionalni javni in zasebni prispevki, vključno, kjer je to ustrezno, s prispevki v naravi iz člena 37(10), se lahko zagotovijo na ravni sklada skladov, finančnega instrumenta ali končnih prejemnikov, v skladu s pravili za posamezne sklade.

10.   Komisija sprejme izvedbene akte za določitev enotnih pogojev v zvezi s podrobno ureditvijo za način prenosa in upravljanja prispevkov iz programa, ki jih upravljajo organi iz prvega pododstavka odstavka 4. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 150(3).

Člen 39

Prispevek ESRR in EKSRP skupnim finančnim instrumentom za neomejeno jamstvo in listinjenje v korist MSP, ki ga izvaja EIB

1.   Za namene tega člena „dolžniški kapital“ pomeni posojila, zakup ali jamstva.

2.   Države članice lahko prek ESRR in EKSRP zagotovijo finančni prispevek finančnim instrumentom iz točke (a) člena 38(1) te uredbe, ki jih posredno upravlja Komisija z izvedbenimi nalogami, zaupanimi EIB v skladu s točko (c)(iii) člena 58(1) in členom 139(4) finančne uredbe, in sicer ob upoštevanju naslednjih dejavnosti:

(a)	neomejena jamstva, ki zagotavljajo finančnim posrednikom kapitalsko olajšavo za nove portfelje dolžniškega kapitala za upravičena MSP v skladu s členom 37(4) te uredbe;

(b)

listinjenje, kot je opredeljeno v točki (61) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (35) Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta: (i) obstoječih portfeljev dolžniškega financiranja za MSP in druga podjetja [z manj kot 500 zaposlenimi]; (ii) novih portfeljev dolžniškega financiranja za MSP.

Finančni prispevek iz točk (a) in (b) prvega pododstavka tega odstavka prispeva k podrejenim in srednjim tranšam portfeljev, omenjenih v teh točkah, če zadevni finančni posrednik ohrani zadosten del tveganja portfeljev, ki bo vsaj enak zahtevi za zadržanje tveganja iz Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (36) in Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, da se zagotovi ustrezna uskladitev interesov. V primeru listinjenja iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka mora finančni posrednik urediti novo dolžniško financiranje za MSP v skladu s členom 37(4) te uredbe.

Vsaka država članica, ki namerava sodelovati v teh finančnih instrumentih, prispeva znesek, ki je skladen s potrebami po dolžniškem financiranju MSP v tej državi članici in z ocenjenim povpraševanjem po njem, ob upoštevanju predhodne ocene iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 4, in ki v nobenem primeru ne presega 7 % zneska, ki je bil iz ESRR in EKSRP dodeljen državi članici. Za skupni prispevek ESRR in EKSRP vseh sodelujočih držav članic velja skupna zgornja meja 8 500 000 000 EUR (po cenah iz leta 2011).

Kadar Komisija po posvetovanju z EIB in ob upoštevanju minimalne kritične mase, opredeljene v predhodni oceni iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 4, meni, da je skupni minimalni prispevek k instrumentu, ki predstavlja vsoto prispevkov vseh sodelujočih držav članic, nezadosten, se izvajanje finančnega instrumenta preneha, prispevki pa se vrnejo državam članicam.

Kadar se država članica in EIB ne moreta dogovoriti o pogojih sporazuma o financiranju iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 4, lahko država članica predloži zahtevo za spremembo programa iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 4 in prispevek prerazporedi v druge programe in prednostne naloge v skladu z zahtevami po tematski osredotočenosti.

Kadar so izpolnjeni pogoji za prekinitev prispevka države članice instrumentu, vzpostavljenemu v sporazumu o financiranju med zadevno državo članico in EIB iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 4, lahko država članica predloži zahtevo za spremembo programa iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 4 in prerazporedi preostanek prispevka v druge programe in prednostne naloge v skladu z zahtevami po tematski osredotočenosti.

Kadar se udeležba države članice v finančnem instrumentu prekine, ta država članica predloži zahtevo za spremembo programa. Kadar neporabljene proračunske obveznosti prenehajo, se lahko dajo na voljo zadevni državi članici, da se reprogramirajo za druge programe in prednostne naloge v skladu z zahtevami po tematski osredotočenosti.

3.   MSP, ki prejmejo nov dolžniški kapital zaradi novega portfelja, ki ga v okviru finančnega instrumenta iz odstavka 2 vzpostavi finančni posrednik, veljajo za končne prejemnike prispevka ESRR in EKSRP k zadevnemu finančnemu instrumentu.

4.   Finančni prispevek iz odstavka 2 izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

z odstopanjem od člena 37(2) temelji na predhodni oceni na ravni Unije, ki jo opravita EIB in Komisija; predhodna ocena na podlagi razpoložljivih podatkovnih virov o dolžniškem bančnem kapitalu in MSP med drugim zajema analizo potreb po financiranju MSP na ravni Unije, pogoje financiranja MSP in potrebe po njihovem financiranju, podatke o njihovi finančni vrzeli v posamezni državi članici, profil gospodarskih in finančnih razmer v sektorju MSP na ravni držav članic, minimalno kritično maso skupnih prispevkov, ocenjen skupni obseg posojil, ki izhajajo iz teh prispevkov, in dodano vrednost;

(b)	zagotovi ga vsaka sodelujoča država članica kot del enotnega namenskega nacionalnega programa na finančni prispevek ESRR in EKSRP, ki podpira tematski cilj iz točke (3) prvega pododstavka člena 9;

(c)

zanj veljajo pogoji iz sporazuma o financiranju, sklenjenega med vsako sodelujočo državo članico in EIB, ki med drugim zajemajo: (i) naloge in obveznosti EIB, vključno s plačilom; (ii) minimalno stopnjo finančnega vzvoda, ki mora biti dosežena ob jasno opredeljenih mejnikih v obdobju upravičenosti iz člena 65(2); (iii) pogoje za novo dolžniško financiranje; (iv) določbe o neupravičenih dejavnostih in merilih za izključitev; (v) časovni načrt plačil; (vi) kazni v primeru neuspešnosti finančnih posrednikov; (vii) izbiro finančnih posrednikov; (viii) spremljanje, poročanje in revizijo; (ix) prepoznavnost; (x) pogoje za prekinitev sporazuma. EIB za namene izvajanja instrumenta sklene pogodbene dogovore z izbranimi finančnimi posredniki;

(d)	v primeru, da se sporazum o financiranju iz točke (c) ne sklene v šestih mesecih od sprejetja programa iz točke (b), ima država članica pravico, da ta prispevek prerazporedi v druge programe in prednostne naloge v skladu z zahtevami po tematski osredotočenosti.

Komisija za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega člena sprejme izvedbeni akt, s katerimi določi vzorec sporazuma o financiranju iz točke (c) prvega pododstavka. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 150(3).

5.   V vsaki sodelujoči državi članici je treba ob mejnikih, določenih v sporazumu o financiranju iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 4, doseči minimalni finančni vzvod, ki se izračuna kot razmerje med novim dolžniškim financiranjem za upravičena MSP, ki ga uredijo finančni posredniki, in ustreznim prispevkom ESRR in EKSRP, ki ga zadevna država članica dodeli finančnim instrumentom. Ta minimalni finančni vzvod se lahko razlikuje med sodelujočimi državami članicami.

V primeru, da finančni posrednik ne doseže minimalnega finančnega vzvoda iz sporazumu o financiranju iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 4, je pogodbeno zavezan plačati kazen v korist sodelujoče države članice v skladu s pogoji iz tega sporazuma.

Če finančni posrednik ne doseže minimalnega finančnega vzvoda iz sporazuma o financiranju, to ne vpliva na izdana jamstva in ustrezne posle listinjenja.

6.   Z odstopanjem od prvega pododstavka člena 38(2) se lahko finančni prispevki iz odstavka 2 tega člena nakažejo na ločen račun za vsako državo članico ali, če vsaj dve sodelujoči državi članici soglašata, na skupen račun za vse države članice, ki s tem soglašajo, ter uporabi v skladu s posebnimi cilji programov, iz katerih prispevki izvirajo.

7.   Z odstopanjem od člena 41(1) in (2), kar zadeva finančne prispevke iz odstavka 2 tega člena, se zahtevek za plačilo, ki ga država članica predloži Komisiji, obračuna na osnovi 100 % zneskov, ki jih država članica plača EIB v skladu s časovnim načrtom, opredeljenim v sporazumu o financiranju iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 4 tega člena. Ti zahtevki za plačilo temeljijo na zneskih, ki jih zahteva EIB in za katere se ocenjuje, da so potrebni za kritje obveznosti, da se pogodbe o jamstvu ali posli listinjenja zaključijo v naslednjih treh mesecih. Plačila držav članic EIB se opravijo nemudoma in vsekakor preden se obveznosti prenesejo na EIB.

8.   Ob zaključitvi programa je upravičen izdatek enak skupnemu znesku prispevkov iz programa k finančnemu instrumentu, ki:

(a)	za dejavnosti iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 2 tega člena ustreza virom iz točke (b) prvega pododstavka člena 42(3);

(b)	za dejavnosti iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 2 tega člena ustreza skupnemu znesku novega dolžniškega kapitala, ki izhaja iz poslov listinjenja, izplačanega za upravičena MSP v obdobju upravičenosti iz člena 65(2).

9.   Za namene členov 44 in 45 so nevplačana jamstva v zvezi z neomejenimi jamstvi in izterjani zneski v zvezi s posli listinjenja viri, ki se vrnejo finančnim instrumentom. Pri likvidaciji finančnih instrumentov se neto likvidacijski iztržek, potem ko se odštejejo stroški, provizije in poplačila upnikov, ki so uvrščeni pred ESRR in EKSRP, vrne zadevnim državam članicam.

10.   Poročilo iz člena 46(1) vsebuje naslednje dodatne elemente:

(a)	skupni znesek podpore ESRR in EKSRP, plačan v finančni instrument v zvezi z neomejenimi jamstvi ali posli listinjenja, glede na program in prednostno nalogo ali ukrep;

(b)	napredek pri ustvarjanju novega dolžniškega kapitala v zvezi s členom 37(4) za upravičena MSP.

11.   Ne glede na člen 93(1) se lahko viri, dodeljeni instrumentom iz odstavka 2 tega člena, uporabijo za ustvarjanje novega dolžniškega financiranja MSP na celotnem ozemlju države članice ne glede na kategorije regij, razen če v sporazumu o financiranju iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 4 ni določeno drugače.

12.   Člen 70 se ne uporablja za programe, ki so vzpostavljeni za izvajanje finančnih instrumentov iz tega člena.

Člen 40

Upravljanje in nadzor finančnih instrumentov

1.   Organi, imenovani v skladu s členom 124 te uredbe o ESRR, Kohezijski sklad, ESS, ESPR in v skladu s členom 65 uredbe o EKSRP, ne opravljajo preverjanja na kraju samem pri operacijah, ki vključujejo finančne instrumente, ki se izvajajo na podlagi točke (a) člena 38(1). Navedeni imenovani organi od organov, ki jim je zaupano izvajanje teh finančnih instrumentov, prejemajo redna poročila o nadzoru.

2.   Organi, pristojni za revizijo programov, ne izvajajo revizije operacij, ki vključujejo finančne instrumente, ki se izvajajo na podlagi točke (a) člena 38(1), in sistemov za upravljanje in nadzor, ki se nanašajo na te finančne instrumente. Od revizorjev, imenovanih v sporazumih o vzpostavitvi teh finančnih instrumentov, prejemajo redna poročila o nadzoru.

3.   Organi, prisojni za revizijo programov, lahko izvajajo revizijo na ravni končnih prejemnikov le, ko pride do ene ali več naslednjih situacij:

(a)	podporni dokumenti, ki dokazujejo, da so končni prejemniki prejeli podporo finančnih instrumentov in da je ta bila uporabljena za predvidene namene v skladu z veljavnim pravom, niso na voljo na ravni organa upravljanja ali na ravni organov, ki izvajajo finančne instrumente;

(b)	obstaja dokaz, da razpoložljivi dokumenti na ravni organa upravljanja ali na ravni organov, ki izvajajo finančne instrumente, ne odražajo verodostojne in natančne evidence zagotovljene podpore.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 149 v zvezi z upravljanjem in nadzorom finančnih instrumentov iz točke (b) člena 38(1), vključno s pregledi, ki jih opravljata organ upravljanja in revizijski organ, ureditvami glede vodenja dokazil, elementov, ki jih dokazila podpirajo, ter ureditvami upravljanja, nadzora in revizije. Komisija do 22. april 2014 o teh delegiranih aktih istočasno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Organi, ki izvajajo finančne instrumente, so odgovorni za zagotavljanje, da so dokazila na voljo, in od končnih prejemnikov ne zahtevajo vodenja evidence, ki bi preseglo raven, potrebno za izpolnjevanje te dolžnosti.

Člen 41

Zahtevki za izplačilo, vključno z izdatki za finančne instrumente

1.   Glede finančnih instrumentov iz točke (a) člena 38(1) in finančnih instrumentov iz točke (b) člena 38(1), ki se izvajajo v skladu s točkama (a) in (b) člena 38(4), se uvedejo delni zahtevki za vmesna plačila za prispevke iz programa, vplačane v finančni instrument, med obdobjem upravičenosti, določenim v členu 65(2) (v nadaljnjem besedilu: obdobje upravičenosti) v skladu z naslednjimi pogoji:

(a)

znesek prispevka iz programa, vplačanega v finančni instrument, iz posameznega zahtevka za vmesno plačilo, predloženega v obdobju upravičenosti, ne presega 25 % skupnega zneska prispevkov iz programa, odobrenih za finančni instrument v okviru ustreznega sporazuma o financiranju, kar ustreza izdatkom v smislu točk (a), (b) in (d) člena 42(1), ki naj bi bili plačani v obdobju upravičenosti. Zahtevki za vmesno plačilo, predloženi po obdobju upravičenosti, zajemajo skupni znesek upravičenih izdatkov v smislu člena 42;

(b)	vsak zahtevek za vmesno plačilo iz točke (a) tega odstavka lahko zajema do 25 % skupnega zneska nacionalnega sofinanciranja iz člena 38(9), ki naj bi bil vplačan v finančni instrument, ali na ravni končnih prejemnikov za izdatke v smislu točk (a), (b) in (d) člena 42(1), v obdobju upravičenosti;

(c)

naknadni zahtevki za vmesno plačilo, predloženi v obdobju upravičenosti, se predložijo le: (i) za drugi zahtevek za vmesno plačilo, kadar je bilo vsaj 60 % zneska iz prvega zahtevka za vmesna plačila porabljenih kot upravičeni izdatki v smislu točk (a), (b) in (d) člena 42(1); (ii) za tretji in nadaljnje zahtevke za vmesno plačilo, kadar je bilo vsaj 85 % zneskov iz predhodnih zahtevkov za vmesna plačila porabljenih kot upravičeni izdatki v smislu točk (a), (b) in (d) člena 42(1);

(d)

vsak zahtevek za vmesno plačilo, ki zajema izdatke v zvezi s finančnimi instrumenti, ločeno razkriva skupni znesek prispevkov iz programa, vplačanih v finančni instrument, in zneske, izplačane kot upravičeni izdatki v smislu točk (a), (b) in (d) člena 42(1). Ob zaključku programa zahtevek za končno plačilo zajema skupni znesek upravičenih izdatkov iz člena 42.

2.   Glede finančnih instrumentov iz točke (b) člena 38(1), ki se izvajajo v skladu s točko (c) člena 38(4), zahtevki za vmesna plačila in končno plačilo vključujejo skupni znesek plačil organa upravljanja za naložbe v končne prejemnike iz točk (a) in (b) člena 42(1).

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 149, s katerimi določi posebna pravila za ustavitev plačil finančnim instrumentom ter posledične prilagoditve v zvezi z zahtevki za izplačila.

4.   Komisija za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te določbe sprejme izvedbene akte, s katerimi določi vzorce, ki se uporabljajo za posredovanje dodatnih informacij o finančnih instrumentih z zahtevki za izplačila Komisiji. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 150(3).

Člen 42

Upravičeni izdatki ob zaključku

1.   Ob zaključku programa so upravičeni izdatki finančnega instrumenta skupni znesek prispevkov iz programa, ki jih je finančni instrument dejansko izplačal ali, v primeru jamstev, odobril v obdobju upravičenosti, kar ustreza:

(a)	izplačilom končnim prejemnikom, v primerih iz člena 37(7) pa izplačilom v korist končnih prejemnikov;

(b)

virom, odobrenim za pogodbe o jamstvu, neporavnanim ali zapadlim, za izplačilo mogočih pozivov za izpolnitev jamstva za izgube, izračunane na podlagi preudarne predhodne ocene tveganj, ki vključujejo mnogokratnik osnovnih novih posojil ali druge instrumente, povezane s tveganjem, za nove naložbe v končne prejemnike;

(c)

kapitaliziranim subvencioniranim obrestnim meram ali subvencioniranim provizijam za jamstvo, ki jih je treba plačati za največ 10 let po obdobju upravičenosti, ki se uporabljajo v povezavi s finančnimi instrumenti, plačanimi na posebej za to ustanovljen depozitni račun za dejansko izplačilo po obdobju upravičenosti, vendar za posojila ali druge instrumente, povezane s tveganjem, za naložbe v končne prejemnike v obdobju upravičenosti;

(d)	povračilu nastalih stroškov upravljanja ali plačilu provizij za upravljanje finančnega instrumenta.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 149 v zvezi z določitvijo posebnih pravil glede vzpostavitve sistema kapitalizacije letnih obrokov za subvencionirane obrestne mere in subvencionirane provizije za jamstvo iz točke (c) prvega odstavka.

2.   Pri instrumentih, ki temeljijo na lastniškem kapitalu, in mikrokreditu se kapitalizirani stroški upravljanja ali provizije za upravljanje, ki morajo biti plačane za obdobje največ šest let po obdobju upravičenosti za naložbe v končne prejemnike, ki so bile izvedene v obdobju upravičenosti in ne morejo biti zajete s členoma 44 ali 45, lahko štejejo za upravičeni izdatek, če se vplačajo na depozitni račun, odprt posebej za navedeni namen.

3.   Pri instrumentih, ki temeljijo na lastniškem kapitalu in so namenjeni podjetjem iz člena 37(4), za katere se sporazum o financiranju iz točke (b) člena 38(7) podpiše pred 31. decembrom 2017 ter ki do konca obdobja upravičenosti investirajo vsaj 55 % programskih sredstev, dodeljenih v zadevnem sporazumu o financiranju, lahko omejen znesek plačil za naložbe v končne prejemnike, ki se opravi za obdobje, ki ni daljše od štirih let od konca obdobja upravičenosti, šteje za upravičen izdatek, če je vplačan na depozitni račun, posebej odprt v ta namen, če se pri tem upoštevajo pravila o državni pomoči in če so izpolnjeni vsi spodaj navedeni pogoji.

Znesek, ki se nakaže na depozitni račun:

(a)	se uporabi izključno za nadaljnje naložbe v končne prejemnike, ki so v obdobju upravičenosti prejeli začetne kapitalske naložbe iz finančnega instrumenta, ki so še vedno delno ali v celoti neporavnane,

(b)

se uporablja izključno za nadaljnje naložbe skladno s tržnimi standardi in tržnimi standardnimi pogodbenimi dogovori ter je omejen na minimalni znesek, ki je potreben za spodbuditev sovlaganj zasebnega sektorja, hkrati pa zagotavlja kontinuiteto financiranja za ciljna podjetja, da lahko naložbe koristijo javnim in zasebnim vlagateljem,

(c)	ne presega 20 % upravičenih izdatkov na lastniškem kapitalu temelječega instrumenta iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 1, od katerih se odštejejo maksimalna kapitalska sredstva in dobički, vrnjeni finančnemu instrumentu, ki temelji na lastniškemu kapitalu, v obdobju upravičenosti.

Vsi zneski, plačani na depozitni račun, ki se ne uporabijo za naložbe v končne prejemnike v obdobju iz prvega pododstavka, se uporabijo v skladu s členom 45.

4.   Upravičeni izdatki, razkriti v skladu z odstavkoma 1 in 2, ne presegajo vsote:

(a)	skupnega zneska podpore iz skladov ESI za namene odstavkov 1 in 2; ter

(b)	ustreznega nacionalnega sofinanciranja.

5.   Stroške upravljanja in provizije za upravljanje iz točke (d) prvega pododstavka odstavka 1 in odstavka 2 tega člena lahko obračuna organ, ki izvaja sklad skladov, ali organi, ki izvajajo finančne instrumente v skladu s točkama (a) in (b) člena 38(4), pri čemer ti stroški in provizije ne presegajo omejitev, določenih v delegiranem aktu iz odstavka 6 tega člena. Stroški upravljanja zajemajo postavke neposrednih ali posrednih stroškov, povrnjenih na podlagi dokazila o izdatkih, medtem ko se provizije za upravljanje nanašajo na dogovorjeno ceno za opravljene storitve, določeno v konkurenčnem tržnem procesu, kjer je to primerno. Stroški upravljanja in provizije za upravljanje temeljijo na metodologiji izračunavanja na podlagi rezultatov.

Stroški upravljanja in provizije za upravljanje lahko zajemajo provizije za urejanje. Če se provizije za urejanje ali kateri koli njihov del obračuna končnim prejemnikom, se ne prijavijo kot upravičeni izdatek.

Stroški upravljanja in provizije za upravljanje, tudi tisti, nastali zaradi priprav v zvezi s finančnim instrumentom pred podpisom ustreznega sporazuma o financiranju, so upravičeni od datuma podpisa ustreznega sporazuma o financiranju.

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranega akta v skladu s členom 149 o določitvi posebnih pravil za merila za izračun stroškov upravljanja in provizij za upravljanje na podlagi uspešnosti ter veljavnih pragov, pa tudi pravil za povračilo kapitaliziranih stroškov upravljanja in provizij za upravljanje instrumentov, ki temeljijo na lastniškem kapitalu, in mikrokredite.

Člen 43

Obresti in drugi dobički iz podpore iz skladov ESI finančnim instrumentom

1.   Podpora iz skladov ESI finančnim instrumentom se položi na račune finančnih institucij v državah članicah in začasno vloži v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja.

2.   Obresti in drugi dobički, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov ESI finančnim instrumentom, se uporabijo za enake namene, vključno s povračilom nastalih stroškov upravljanja ali plačilom provizij za upravljanje finančnega instrumenta v skladu s točko (d) prvega pododstavka člena 42(1) ter izdatki, plačanimi v skladu s členom 42(2), kot prvotna podpora iz skladov ESI, bodisi v istem finančnem instrumentu ali po ukinitvi finančnega instrumenta, v drugih finančnih instrumentih ali oblikah podpore v skladu s specifičnimi cilji prednostne naloge, do konca obdobja upravičenosti.

3.   Organ upravljanja zagotovi vodenje ustrezne evidence o uporabi obresti in drugih dobičkov.

Člen 44

Ponovna uporaba virov, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov ESI do konca obdobja upravičenosti

1.   Viri, ki se vrnejo finančnim instrumentom iz naložb ali sproščenih virov, namenjenih za pogodbe o jamstvu, vključno s poplačili kapitala in dobički ter drugimi dohodki ali donosi, kot so obresti, provizije za jamstva, dividende, kapitalski dobički ali kakršni koli drugi prejemki iz naložb, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov ESI, se ponovno uporabijo za naslednje namene, in sicer do višine potrebnih zneskov in po vrstnem redu, dogovorjenem v ustreznih sporazumih o financiranju.

(a)	nadaljnje naložbe z istimi ali drugimi finančnimi instrumenti v skladu s specifičnimi cilji, določenimi v prednostni nalogi;

(b)	kjer je primerno, preferenčno izplačilo zasebnih vlagateljev ali javnih vlagateljev, ki delujejo po načelu vlagatelja v tržnem gospodarstvu in zagotovijo drugi del virov za podporo finančnemu instrumentu iz skladov ESI ali sovlagajo na ravni končnih prejemnikov;

(c)	kjer je primerno, povračilo nastalih stroškov upravljanja in plačilo provizij za upravljanje finančnega instrumenta;

Potreba po preferenčnem plačilu v skladu s točko (b) prvega pododstavka in njegov obseg se ugotovita v predhodni oceni. Preferenčno izplačilo ne presega višine zneska, potrebnega za vzpostavitev spodbud za pritegnitev drugega dela sredstev, ki bi jih zagotovili zasebni vlagatelji, in ne predstavlja čezmernega nadomestila stroškov zasebnim vlagateljem ali javnim vlagateljem, ki delujejo po načelu tržnega gospodarstva. Uskladitev interesov se zagotovi z ustrezno delitvijo tveganja in dobička, treba jo je opraviti na običajni tržni podlagi ter mora biti skladna s pravili Unije o državni pomoči.

2.   Organ upravljanja zagotovi vodenje ustrezne evidence uporabe virov iz odstavka 1.

Člen 45

Uporaba virov po koncu obdobja upravičenosti

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se viri, ki se vrnejo finančnim instrumentom, vključno s poplačili kapitala in dobički ter drugimi dohodki ali donosi, ustvarjenimi v obdobju najmanj osem let po koncu obdobja upravičenosti, ki se lahko pripišejo podpori finančnim instrumentom iz skladov ESI v skladu s členom 37 in se uporabijo v skladu s cilji programa ali programov, bodisi v istem finančnem instrumentu ali, po izstopu teh virov iz zadevnega finančnega instrumenta, v drugih finančnih instrumentih, v obeh primerih pa pod pogojem, da se v oceni tržnih razmer ugotovi stalna potreba po takšnih naložbah ali drugih oblikah podpore.

Člen 46

Poročilo o izvajanju finančnih instrumentov

1.   Organ upravljanja pošlje Komisiji posebno poročilo o operacijah, ki vključujejo finančne instrumente, kot prilogo k letnemu poročilu o izvajanju.

2.   Posebno poročilo iz odstavka 1 za vsak finančni instrument vsebuje naslednje informacije:

(a)	navedbo programa in prednostne naloge ali ukrepa, iz katerih se zagotovi podpora iz skladov ESI;

(b)	opis finančnega instrumenta in ureditev za izvajanje;

(c)	navedbo organov, ki izvajajo finančne instrumente, in organov, ki izvajajo sklade skladov, če je to primerno, iz točke (a) člena 38(1), točk (a), (b) in (c) člena 38(4) ter finančnih posrednikov iz člena 38(6);

(d)	skupni znesek prispevkov za programe po prednostnih nalogah ali ukrepih, ki se plačajo finančnemu instrumentu;

(e)

skupni znesek podpore, plačane končnim prejemnikom ali v korist končnih prejemnikov ali odobrene s strani finančnega instrumenta v pogodbah o jamstvu za naložbe v končnih prejemnikih, pa tudi nastale stroške upravljanja ali plačane provizije za upravljanje po programih in prednostnih nalogah ali ukrepih;

(f)	uspešnost finančnega instrumenta, vključno z napredkom pri njegovem oblikovanju in pri izbiri organov, ki izvajajo finančni instrument, vključno z organom, ki izvaja sklad skladov;

(g)	obresti in drugi prihodki, ustvarjeni s podporo skladov ESI finančnemu instrumentu ter programska sredstva, vrnjena finančnim instrumentom iz naložb iz členov 43 in 44;

(h)	napredek pri doseganju pričakovanega učinka finančnega vzvoda naložb finančnega instrumenta ter vrednost naložb in udeležb;

(i)	vrednost kapitalskih naložb glede na prejšnja leta;

(j)	prispevek finančnega instrumenta k doseganju kazalnikov zadevne prednostne naloge ali ukrepa.

Informacije iz točk (h) in (j) prvega pododstavka se lahko navedejo zgolj v prilogi k letnim poročilom o izvajanju, predloženim v letih 2017 in 2019, ter v končnem poročilu o izvajanju. Obveznosti glede poročanja iz točk (a) do (j) prvega pododstavka se ne uporabljajo na ravni končnih prejemnikov.

3.   Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega člena Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi vzorce, ki se uporabljajo za poročanje Komisiji o finančnih instrumentih. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 150(3).

4.   Z začetkom leta 2016 Komisija vsako leto v šestih mesecih od roka za predložitev letnih poročil o izvajanju iz člena 111(1) za ESRR, ESS in Kohezijski sklad, člena 75 uredbe o EKSRP za EKSRP in iz ustreznih določb o posameznih skladih za ESPR zagotovi povzetke podatkov o napredku pri financiranju in izvajanju finančnih instrumentov, ki jih pošljejo organi upravljanja v skladu s tem členom. Ti povzetki se posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu ter se objavijo.

NASLOV V

SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE

POGLAVJE I

Spremljanje

Oddelek I

Spremljanje programov

Člen 47

Odbor za spremljanje

1.   Država članica v treh mesecih po tem, ko je bila obveščena o sklepu Komisije o sprejetju programa, v soglasju z organom upravljanja in v skladu s svojim institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom ustanovi odbor za spremljanje izvajanja programa (v nadaljnjem besedilu: odbor za spremljanje).

Država članica lahko tudi za več programov, ki se sofinancirajo iz skladov ESI, ustanovi en sam odbor za spremljanje.

2.   Vsak odbor za spremljanje pripravi in sprejme svoj poslovnik v skladu z institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom zadevne države članice.

3.   Odbor za spremljanje programa cilja "evropsko teritorialno sodelovanje" ustanovijo države članice, udeležene v programu sodelovanja, in tretje države, v primeru, da so sprejele povabilo k udeležbi v programu sodelovanja, v dogovoru z organom upravljanja v treh mesecih od datuma, ko so bile države članice obveščene o sklepu o odobritvi programa sodelovanja. Ta odbor za spremljanje pripravi in sprejme svoj poslovnik.

Člen 48

Sestava odbora za spremljanje

1.   O sestavi odbora za spremljanje odloči država članica, pod pogojem, da odbor za spremljanje sestavljajo predstavniki ustreznih organov držav članic in posredniških organov ter predstavniki partnerjev iz člena 5. Posamezni partnerji po preglednem postopku pooblastijo svoje predstavnike, da jih zastopajo v odboru za spremljanje. Vsak član odbora za spremljanje ima lahko ima glasovalno pravico.

O sestavi odbora za spremljanje programa v okviru cilja "evropsko teritorialno sodelovanje" se dogovorijo države članice, udeležene v programu, in tretje države, v primeru, da so sprejele povabilo k udeležbi v programu sodelovanja. Odbor za spremljanje vključuje ustrezne predstavnike teh držav članic in tretjih držav. V odboru za spremljanje so lahko predstavniki EZTS, ki na področju, ki ga pokriva program, izvajajo dejavnosti v povezavi s programom.

2.   Seznam članov odbora za spremljanje se objavi.

3.   Komisija svetuje odboru za spremljanje.

4.   Če EIB prispeva k programu, lahko svetuje pri delu odbora za spremljanje.

5.   Odboru za spremljanje predseduje predstavnik države članice ali organa upravljanja.

Člen 49

Naloge odbora za spremljanje

1.   Odbor za spremljanje se sestane najmanj enkrat letno ter pregleda izvajanje programa in napredek pri doseganju njegovih ciljev. Pri tem upošteva finančne podatke, splošne kazalnike in kazalnike za posamezne programe, tudi spremembe vrednosti kazalnikov rezultatov in napredka pri doseganju številčno ovrednotenih ciljnih vrednosti, ter mejnike iz okvira uspešnosti iz člena 21(1) in po potrebi rezultate kvalitativnih analiz.

2.   Odbor za spremljanje preuči vsa vprašanja, ki vplivajo na delovanje programa, vključno z ugotovitvami pregledov uspešnosti.

3.   Opravi se posvet z odborom za spremljanje, ki, če oceni, da je to primerno, izda mnenje o vseh spremembah programa, ki jih predlaga organ upravljanja.

4.   Odbor za spremljanje lahko predloži pripombe organu upravljanja v zvezi z izvajanjem in vrednotenjem programa, vključno z ukrepi za zmanjšanje administrativnega bremena upravičencev. Odbor za spremljanje spremlja ukrepe, sprejete po njegovih pripombah.

Člen 50

Poročila o izvajanju

1.   Od leta 2016 do vključno leta 2023 vsaka država članica Komisiji predloži letna poročila o izvajanju programa v preteklem finančnem letu. Vsaka država članica do roka, določenega v pravilih za posamezne sklade, Komisiji predloži končno poročilo o izvajanju programa za ESRR, ESS in Kohezijski sklad ter letno poročilo o izvajanju za EKSRP in ESPR.

2.   Letna poročila o izvajanju obsegajo glavne informacije o izvajanju programa in njegovih prednostnih nalog s sklicevanjem na finančne podatke, skupne kazalnike in kazalnike za posamezne programe ter številčno ovrednotenee ciljne vrednosti, po potrebi vključno s spremembami vrednosti kazalnikov rezultatov in začenši z letnim poročilom o izvajanju, ki se predloži leta 2017, mejniki, določenimi v okviru uspešnosti. Poslani podatki se nanašajo na vrednosti za kazalnike za v celoti izvedene operacije, pa tudi za izbrane operacije, kjer je glede na fazo izvajanja to mogoče. Prav tako navajajo zbirno poročilo o ugotovitvah vseh vrednotenj programa, ki so bile objavljene v predhodnem finančnem letu, morebitna vprašanja, ki vplivajo na delovanje programa, ter sprejete ukrepe. V letnem poročilu o izvajanju, predloženem leta 2016, se lahko po potrebi navedejo tudi ukrepi, sprejeti za izpolnitev predhodnih pogojenosti.

3.   Posebna pravila o podatkih, ki jih je treba posredovati za ESS, se lahko z odstopanjem od odstavka 2 določijo v uredbi o ESS.

4.   Letno poročilo o izvajanju, ki se predloži v letu 2017, navaja in ocenjuje informacije iz odstavka 2 ter napredek pri doseganju ciljev programa, vključno s prispevkom skladov ESI k spremembam vrednosti kazalnikov rezultatov, kadar so na voljo ustrezni podatki vrednotenja. To letno poročilo o izvajanju določa ukrepe, sprejete za izpolnitev predhodnih pogojenosti, ki niso bili izpolnjeni ob sprejetju programov. Ocenjuje tudi izvajanje ukrepov za upoštevanje načel iz členov 7 in 8, vloge partnerjev iz člena 5 pri izvajanju programa ter poroča o podpori, ki se uporablja za cilje, povezane s podnebnimi spremembami.

5.   Letno poročilo o izvajanju, ki se predloži v letu 2019, in končno poročilo o izvajanju za sklade ESI poleg informacij in ocene iz odstavkov 2 in 3 vključujeta informacije o napredku in ocenjujeta napredek pri doseganju ciljev programa in njegov prispevek k doseganju strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

6.   Da bi se štela za sprejemljiva, bi morala letna poročila o izvajanju iz odstavkov od 1 do 4 vsebovati vse informacije, zahtevane v navedenih odstavkih in v pravilih za posamezne sklade.

Če letno poročilo o izvajanju ni sprejemljivo, Komisija v 15 delovnih dneh po dnevu prejema tega poročila o tem obvesti državo članico, sicer se to poročilo šteje za dopustno.

7.   Komisija preuči letno in končno poročilo o izvajanju in državi članici sporoči svoje pripombe v dveh mesecih po dnevu prejema letnega poročila o izvajanju in v petih mesecih po dnevu prejema končnega poročila o izvajanju. Kadar Komisija ne predloži pripomb v teh rokih, se poročila štejejo za sprejeta.

8.   Komisija lahko naslovi pripombe na organ upravljanja o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na izvajanje programa. Kadar so podane take pripombe, organ upravljanja zagotovi vse potrebne informacije v zvezi z navedenimi pripombami in po potrebi v treh mesecih obvesti Komisijo o sprejetih ukrepih.

9.   Letna poročila in končno poročilo o izvajanju ter povzetek njihove vsebine za državljane se objavijo.

Člen 51

Letna pregledovalna seja

1.   Komisija in vsaka država članica vsako leto od leta 2016 do vključno leta 2023 organizirata letno pregledovalno sejo za pregled dosežkov posameznih programov ob upoštevanju letnega poročila o izvajanju ter pripomb Komisije, kadar je ustrezno.

2.   Na letni pregledovalni seji se lahko obravnava več programov. Na letni pregledovalni seji leta 2017 in leta 2019 se obravnavajo vsi programi v državi članici in upoštevajo tudi poročila o napredku, ki jih predloži država članica v skladu s členom 52 v navedenih letih.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 se država članica in Komisija lahko dogovorita, da organizirata letne pregledovalne seje samo v letih 2017 in 2019.

4.   Letni pregledovalni seji predseduje Komisija ali, če to zahteva država članica, država članica in Komisija skupaj.

5.   Država članica zagotovi ustrezno nadaljnjo obravnavo pripomb Komisije po letni pregledovalni seji v zvezi z vprašanji, ki bistveno vplivajo na izvajanje programa, ter Komisijo po potrebi v treh mesecih obvesti o sprejetih ukrepih.

Oddelek II

Strateški napredek

Člen 52

Poročilo o napredku

1.   Država članica do 31. avgusta 2017 in do 31. avgusta 2019 Komisiji predloži poročilo o napredku pri izvajanju partnerskega sporazuma, doseženem do 31. decembra 2016 oziroma do 31. decembra 2018.

2.   V poročilu o napredku se navedejo informacije in ocena glede:

(a)	sprememb razvojnih potreb v državi članici od sprejetja partnerskega sporazuma;

(b)

napredka, doseženega pri uresničevanju strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ter poslanstev sklada iz člena 4(1) v smislu prispevka skladov ESI k izbranim tematskim ciljem, ter zlasti v zvezi z mejniki, določenimi v okviru uspešnosti za vsak program, in podporo, ki se uporablja za cilje na področju podnebnih sprememb;

(c)	ukrepov, sprejetih za izpolnitev veljavnih predhodnih pogojev iz partnerskega sporazuma, ki niso bili izpolnjeni ob sprejetju partnerskega sporazuma, izvedenih v skladu z določenim časovnim razporedom. Ta točka se uporablja le za poročilo o napredku, ki se predloži leta 2017;

(d)	izvajanja mehanizmov za zagotovitev usklajevanja med skladi ESI ter drugimi instrumenti financiranja Unije in nacionalnimi instrumenti financiranja ter z EIB;

(e)	izvajanja celostnega pristopa k teritorialnemu razvoju ali povzetka izvajanja celostnih pristopov, ki temeljijo na programih, vključno z napredkom pri doseganju prednostnih področij, določenih za sodelovanje;

(f)	po potrebi, sprejetih ukrepov za krepitev zmogljivosti organov držav članic in upravičencev za upravljanje in uporabo skladov ESI;

(g)	ukrepov, sprejetih za zmanjšanje administrativnega bremena upravičencev, ter napredka, doseženega na tem področju;

(h)	vloge partnerjev iz člena 5 pri izvajanju partnerskega sporazuma;

(i)	povzetka ukrepov, sprejetih v zvezi z uporabo horizontalnih načel iz členov 5, 7 in 8 in ciljev politike za izvajanje skladov ESI.

3.   Kadar Komisija v dveh mesecih po datumu predložitve poročila o napredku ugotovi, da so predložene informacije tako nepopolne ali nejasne, da to znatno vpliva na kakovost in zanesljivost zadevne ocene, lahko od države članice zahteva dodatne informacije, pod pogojem, da ta zahtevek ne povzroči neupravičene zamude in da Komisija predloži razloge za utemeljitev domnevnega pomanjkanja kakovosti in zanesljivosti. Država članica Komisiji zagotovi zahtevane informacije v treh mesecih in, kadar je ustrezno, ustrezno popravi poročilo o napredku.

4.   Komisija za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje tega člena sprejme izvedbene akte, s katerimi določi vzorec, ki se uporablja za posredovanje poročila o napredku. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 150(2).

Člen 53

Poročanje Komisije in razprava o skladih ESI

1.   Komisija od leta 2016 vsako leto Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži zbirno poročilo v zvezi s programi skladov ESI na podlagi letnih poročil o izvajanju, ki so jih države članice predložile v skladu s členom 50, ter zbirno poročilo o ugotovitvah dostopnih vrednotenj programov. Leta 2017 in 2019 je to zbirno poročilo del strateškega poročila iz odstavka 2.

2.   V letih 2017 in 2019 Komisija pripravi strateško poročilo, v katerem povzame poročila o napredku držav članic, in ga do 31. decembra 2017 oziroma do 31. decembra 2019 predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij ter navedene institucije povabi k razpravi o poročilu.

3.   Svet razpravlja o strateškem poročilu zlasti v zvezi s prispevkom skladov ESI k uresničevanju strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ter mora biti povabljen na spomladansko zasedanje Evropskega sveta, kjer predstavi svoj pogled.

4.   Komisija od leta 2018 naprej v svoje letno poročilo o napredku za spomladansko zasedanje Evropskega sveta vsaki dve leti vključi oddelek s povzetkom najnovejših poročil iz odstavkov 1 in 2, zlasti v zvezi s prispevkom skladov ESI k napredku pri uresničevanju strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

POGLAVJE II

Vrednotenje

Člen 54

Splošne določbe

1.   Vrednotenje se opravi za izboljšanje kakovosti zasnove in izvajanja programov ter oceno njihove uspešnosti, učinkovitosti in vpliva. Vpliv programov se ovrednoti v luči poslanstva posameznega sklada ESI v zvezi s ciljnimi vrednostmi v okviru strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter ob upoštevanju obsega programa v povezavi z BDP ter cilji na področju brezposelnosti na zadevnem programskem področju, kadar je ustrezno.

2.   Države članice zagotovijo vire, potrebne za izvedbo vrednotenj, ter zagotovijo vzpostavitev postopkov za zagotavljanje in zbiranje podatkov, potrebnih za vrednotenja, vključno s podatki v zvezi s skupnimi kazalniki in, kadar je ustrezno, kazalniki za posamezne programe.

3.   Vrednotenje izvajajo notranji ali zunanji strokovnjaki, ki so funkcionalno neodvisni od organov, pristojnih za izvajanje programa. Komisija zagotovi navodila za izvajanje vrednotenj, in sicer takoj po začetku veljavnosti te uredbe.

4.   Vsa vrednotenja se objavijo.

Člen 55

Predhodno vrednotenje

1.   Države članice opravijo predhodno vrednotenje za izboljšanje kakovosti zasnove vsakega programa.

2.   Za predhodno vrednotenje je odgovoren organ, pristojen za pripravo programov. Komisiji se predložijo hkrati s programom in skupaj s povzetkom. Pravila za posamezne sklade lahko določijo pragove v nadaljevanju, pod katerimi se predhodno vrednotenje lahko kombinira z vrednotenjem za drug program.

3.   S predhodnim vrednotenjem se ocenijo:

(a)	prispevek k strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ob upoštevanju izbranih tematskih ciljev in prednostnih nalog ter nacionalnih in regionalnih potreb ter potencial za razvoj in pridobljena nova spoznanja iz prejšnjih programskih obdobij;

(b)	notranja skladnost predlaganega programa ali dejavnosti ter njeno razmerje z drugimi ustreznimi instrumenti;

(c)	usklajenost dodeljevanja proračunskih virov s cilji programa;

(d)

usklajenost izbranih tematskih ciljev, prednostnih nalog in ustreznih ciljev programov s skupnim strateškim okvirom, partnerskim sporazumom in ustreznimi priporočili za posamezne države, sprejetimi v skladu s členom 121(2) PDEU, ter, kjer je to ustrezno na nacionalni ravni, nacionalnim reformnim programom;

(e)	ustreznost in jasnost predlaganih kazalnikov programov;

(f)	kako bodo predvideni učinki prispevali k rezultatom;

(g)	ali so številčno ovrednotene ciljne vrednosti realne ob upoštevanju predvidene podpore iz skladov ESI;

(h)	utemeljitev oblike predlagane podpore;

(i)	zadostnost človeških virov in administrativne usposobljenosti za upravljanje programa;

(j)	ustreznost postopkov za spremljanje programa in zbiranje podatkov, potrebnih za vrednotenja;

(k)	ustreznost mejnikov, izbranih za okvir uspešnosti;

(l)	ustreznost načrtovanih ukrepov za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk ter za preprečevanje vsakršne diskriminacije, zlasti v zvezi z dostopnostjo za invalide;

(m)	ustreznost načrtovanih ukrepov za spodbujanje trajnostnega razvoja;

(n)	načrtovani ukrepi za zmanjšanje administrativnega bremena za upravičence.

4.   Predhodno vrednotenje po potrebi vključuje zahteve za strateško presojo vplivov na okolje, določene v Direktivi 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta (37), pri čemer se upoštevajo potrebe po ublažitvi podnebnih sprememb.

Člen 56

Vrednotenje v programskem obdobju

1.   Organ upravljanja ali država članica sestavita načrt vrednotenja, ki lahko zajema več kot en program. Predloži se v skladu s pravili za posamezne sklade.

2.   Države članice zagotovijo, da so na voljo ustrezne zmogljivosti za vrednotenje.

3.   Organ upravljanja med programskim obdobjem zagotovi, da se vrednotenja, vključno z vrednotenji za oceno uspešnosti, učinkovitosti in vpliva, izvedejo za vsak program na podlagi načrta vrednotenja, ter da se vsako vrednotenje naknadno primerno obravnava v skladu s pravili za posamezni sklad. Vsaj enkrat v programskem obdobju se ovrednoti, kako je podpora iz skladov ESI prispevala k ciljem za vsako prednostno nalogo. Odbor za spremljanje preuči vsa vrednotenja in jih pošlje Komisiji.

4.   Komisija lahko na svojo pobudo ovrednoti programe. O tem obvesti organ upravljanja, rezultati pa se pošljejo organu upravljanja ter predložijo zadevnemu odboru za spremljanje.

5.   Odstavki 1, 2 in 3 tega člena se ne uporabljajo za namenske programe iz točke (b) prvega pododstavka člena 39(4).

Člen 57

Naknadno vrednotenje

1.   Naknadno vrednotenje izvaja Komisija ali države članice, v tesnem sodelovanju s Komisijo. Naknadno vrednotenje preučujejo uspešnost in učinkovitost skladov ESI ter njihov prispevek k strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ob upoštevanju ciljnih vrednosti, določenih za strategijo Unije, in v skladu s posebnimi zahtevami iz pravil za posamezne sklade.

2.   Naknadno vrednotenje se opravi do 31. decembra 2024.

3.   Naknadno vrednotenje namenskih programov iz točke (b) prvega pododstavka člena 39(4) opravi Komisija in jo konča do 31. decembra 2019.

4.   Komisija za vsak sklad ESI do 31. decembra 2025 pripravi zbirno poročilo, v katerem opiše glavne ugotovitve naknadnih vrednotenj.

NASLOV VI

TEHNIČNA PODPORA

Člen 58

Tehnična podpora na pobudo Komisije

1.   Na pobudo Komisije lahko skladi ESI podprejo pripravljalno, spremljevalno, upravno in tehnično podporo, vrednotenje, revizijske ter nadzorne ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe.

Ukrepe iz prvega pododstavka lahko izvajajo neposredno Komisija ali posredno, subjekti in osebe, ki niso države članice, v skladu s členom 60 finančne uredbe.

Ukrepi iz prvega pododstavka lahko vključujejo zlasti:

(a)	podpora pri pripravi in oceni projektov, vključno z EIB;

(b)	podporo za institucionalno krepitev in širjenje administrativne usposobljenosti za uspešno upravljanje skladov ESI;

(c)	študije, povezane s poročanjem Komisije o skladih ESI in poročilom o koheziji;

(d)	ukrepe v zvezi z analizo, upravljanjem, spremljanjem, izmenjavo informacij in izvajanjem skladov ESI, pa tudi ukrepe za izvajanje sistemov nadzora ter tehnične in upravne podpore;

(e)	vrednotenja, strokovna poročila, statistične podatke in študije, vključno s splošnimi, ki se nanašajo na sedanje in prihodnje delovanje skladov ESI, ki jih lahko, če je ustrezno, izvede EIB;

(f)	ukrepe za razširjanje informacij, podporo mreženju, izvajanje komunikacijskih dejavnosti, ozaveščanje ter spodbujanje sodelovanja in izmenjave izkušenj, vključno s tretjimi državami;

(g)	vzpostavitev, delovanje in medsebojno povezovanje računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje, revizijo, nadzor in vrednotenje;

(h)	ukrepe za izboljšanje metod vrednotenja in izmenjave informacij o praksah vrednotenja;

(i)	ukrepe v zvezi z revizijo;

(j)	krepitev nacionalnih in regionalnih zmogljivosti glede načrtovanja naložb, ocene potreb, priprave, oblikovanja in izvajanja finančnih instrumentov, skupnih akcijskih načrtov in velikih projektov, vključno s skupnimi pobudami z EIB;

(k)	razširjanje primerov dobre prakse, ki pomaga državam članicam krepiti zmogljivosti ustreznih partnerjev iz člena 5 in njihovih krovnih organizacij;

(l)	ukrepe za opredeljevanje, prednostno razporejanje in izvajanje strukturnih in upravnih reform v odzivanju na ekonomske in socialne izzive v državah članicah, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 24(1).

Za doseganje večje učinkovitosti pri obveščanju širše javnosti in boljše sinergije dejavnosti obveščanja na pobudo Komisije se viri, dodeljeni komunikacijskim dejavnostim iz te uredbe, prispevajo tudi k celostnemu obveščanju o političnih prednostnih nalogah Unije, če so te povezane s splošnimi cilji te uredbe.

2.   Komisija z izvedbenimi akti vsako leto določi načrte o vrstah dejavnosti v zvezi z ukrepi iz odstavka 1, kadar je predviden prispevek iz skladov ESI.

Člen 59

Tehnična podpora držav članic

1.   Skladi ESI lahko na pobudo države članice podprejo ukrepe za pripravo, upravljanje, spremljanje, vrednotenje, obveščanje in komuniciranje, mreženje, reševanje sporov ter nadzor in revizijo. Država članica lahko uporabi sklade ESI za podporo ukrepom za zmanjšanje administrativnega bremena upravičencev, vključno s sistemi elektronske izmenjave podatkov, ter ukrepi za krepitev zmogljivosti organov držav članic in upravičencev za upravljanje in uporabo teh skladov. Skladi ESI se lahko uporabljajo za podporo ukrepom za krepitev zmogljivosti ustreznih partnerjev v skladu s točko (e) člena 5(3) in podporo izmenjavi primerov dobrih praks med takimi partnerji. Ukrepi iz tega odstavka se lahko nanašajo na predhodna ali naslednja programska obdobja.

2.   Pravila za posamezne sklade lahko dodajajo ali izključujejo ukrepe, ki se lahko financirajo s tehnično podporo posameznega sklada ESI.

NASLOV VII

FINANČNA PODPORA IZ SKLADOV ESI

POGLAVJE I

Podpora iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov

Člen 60

Določitev stopenj sofinanciranja

1.   Sklep Komisije o sprejetju programa določa stopnjo ali stopnje sofinanciranja ter največji znesek podpore iz skladov ESI v skladu s pravili za posamezne sklade.

2.   Ukrepi tehnične podpore, ki se izvajajo na pobudo ali v imenu Komisije, se lahko financirajo 100 %.

Člen 61

Operacije, ki ustvarjajo neto prihodek po njihovem zaključku

1.   Ta člen se uporablja za operacije, ki ustvarjajo neto prihodek po njihovem zaključku. Za namene tega člena „neto prihodek“ pomeni prilive denarnih sredstev, ki jih neposredno plačajo uporabniki za blago ali storitve, ki jih zagotavlja operacija, kot so pristojbine, ki jih neposredno krijejo uporabniki za uporabo infrastrukture, prodajo ali najem zemljišč ali stavb, ali izplačila za storitve, brez obratovalnih stroškov in stroškov nadomestila za kratkotrajne naprave, nastalih v zadevnem obdobju. Prihranki pri obratovalnih stroških, ki jih ustvari operacija, se obravnavajo kot neto prihodek, razen če se izravnajo z enakim zmanjšanjem v subvencijah za poslovanje.

V primerih, ko vsi stroški naložbe niso upravičeni do sofinanciranja, se neto prihodek dodeli proporcionalno upravičenemu in neupravičenemu delu stroškov naložbe.

2.   Upravičeni izdatki operacije, ki naj bi se sofinancirala iz skladov ESI, se vnaprej zmanjšajo ob upoštevanju možnosti, da ta operacija ustvari neto prihodek v specifičnem referenčnem obdobju, ki zajema tako izvajanje dejavnosti kot obdobje po koncu dejavnosti.

3.   Potencialni neto prihodek operacije se določi vnaprej na podlagi ene od naslednjih metod, ki jo izbere organ upravljanja za sektor, podsektor ali vrsto operacije:

(a)	uporaba pavšalne stopnje neto prihodka za sektor ali podsektor, ki se uporablja za operacijo, kot je opredeljeno v Prilogi V ali v katerem koli delegiranem aktu, navedenem v drugem, tretjem in četrtem pododstavku;

(b)

izračun diskontirane vrednosti neto prihodkov operacije, pri čemer se upošteva referenčno obdobje, ustrezno za sektor ali podsektor, ki se nanaša na operacijo, običajno pričakovana donosnost zadevne vrste naložbe, uporaba načela „plača onesnaževalec“ ter po potrebi vidiki pravičnosti v povezavi s sorazmerno blaginjo zadevne države članice ali regije.

Na Komisijo se v ustrezno utemeljenih primerih prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 149 za spreminjanje Priloge V s prilagoditvijo pavšalnih stopenj, določenih v tej prilogi, ob upoštevanju preteklih podatkov in možnosti za povračilo stroškov ter načela, da plača onesnaževalec, kjer je to primerno.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 149 za določitev pavšalnih stopenj za sektorje ali podsektorje na področjih IKT, raziskav, razvoja ter inovacij in energetske učinkovitosti. Komisija najpozneje do 30. junija 2015 o teh delegiranih aktih uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Poleg tega se v ustrezno utemeljenih primerih na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 149 glede dodajanja sektorjev ali podsektorjev, vključno s podsektorji za sektorje iz Priloge V, ki sodijo med tematske cilje, opredeljene v prvem odstavku člena 9, in so financirani iz skladov ESI.

Kadar se uporablja metoda iz točke (a) prvega pododstavka, se šteje, da se ves neto prihodek, ustvarjen med izvajanjem operacije in po njeni izvedbi, upošteva z uporabo pavšalne stopnje in se zato naknadno ne odšteje od upravičenih izdatkov operacije;

Ko je s sprejetjem delegiranega akta v skladu s tretjim in četrtim pododstavkom določena pavšalna stopnja za nov sektor ali podsektor, se lahko organ upravljanja odloči, da uporabi metodo iz točke (a) prvega pododstavka za nove operacije v povezavi z zadevnim sektorjem ali podsektorjem.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 149 za določitev metode iz točke (b) prvega pododstavka. Kadar se uporablja navedena metoda, se neto prihodek, ustvarjen med izvajanjem operacije in ki izvira iz virov prihodkov, ki niso upoštevani pri določitvi potencialnega neto prihodka operacije, najpozneje pri končnem zahtevku za izplačilo, ki ga predloži upravičenec, odšteje od upravičenih izdatkov operacije.

4.   Metoda, po kateri se neto prihodki odštejejo od izdatkov operacije, vključenih v zahtevek za izplačilo, ki se predloži Komisiji, se določi po nacionalnih pravilih.

5.   Kot alternativa uporabi metod, določenih v odstavku 3, se lahko najvišja stopnja sofinanciranja iz člena 60(1) na zahtevo države članice zmanjša ob sprejetju programa za prednostno nalogo ali ukrepa, v okviru katerega se lahko za vse operacije, podprte v okviru te prednostne naloge ali ukrepa, uporablja enotna pavšalna stopnja v skladu z točko (a) prvega pododstavka odstavka 3. Zmanjšanje ni manjše od zneska, izračunanega tako, da se najvišja stopnja sofinanciranja Unije, ki se uporablja v skladu s pravili za posamezne sklade, pomnoži z ustrezno pavšalno stopnjo iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 3.

Kadar se uporablja metoda iz prvega pododstavka, se šteje, da se ves neto prihodek, ustvarjen med izvajanjem operacije in po njeni izvedbi, upošteva z uporabo zmanjšane stopnje sofinanciranja in se zato naknadno ne odšteje od upravičenih izdatkov operacije.

6.   Kadar objektivno ni mogoče vnaprej določiti prihodkov po eni od metod iz odstavka 3 ali 5, se neto prihodek, ustvarjen v treh letih od zaključka operacije ali do roka za predložitev dokumentov za zaključek programov, ki so določeni v pravilih za posamezne sklade, kar nastopi prej, odšteje od izdatkov, prijavljenih Komisiji.

7.   Odstavki 1 do 6 se ne uporabljajo za:

(a)	operacije ali dele operacij, ki jih podpira zgolj ESS;

(b)	operacije, katerih skupni upravičeni stroški pred uporabo odstavkov 1 do 6 ne presegajo 1 000 000 EUR;

(c)	vračljivo podporo, za katero velja obveznost celotnega povračila prejemkov in nagrad;

(d)	tehnično podporo;

(e)	podporo finančnim instrumentom in podporo iz njih;

(f)	operacije, za katere je javna podpora v obliki pavšalnih zneskov ali standardnih stroškov na enoto;

(g)	operacije, ki se izvajajo v okviru skupnega akcijskega načrta;

(h)	operacije, za katere so zneski ali stopnje podpore določene v Prilogi II k uredbi o EKSRP.

Ne glede na točko (b) prvega pododstavka tega odstavka lahko država članica, kadar uporabi odstavek 5, v ustrezno prednostno nalogo ali ukrep vključi operacije, katerih skupni upravičeni stroški pred uporabo odstavkov 1 do 6 ne presegajo 1 000 000 EUR.

8.   Poleg tega se odstavki 1 do 6 ne uporabljajo za operacije, za katere podpora v okviru programa zajema:

(a)	pomoč de minimis;

(b)	skladno državno pomoč za MSP, če v zvezi z državno pomočjo velja intenzivnost pomoči ali omejitev zneska pomoči;

(c)	skladno državno pomoč, če se je v skladu z veljavnimi pravili za državno pomoč izvedla individualna preveritev finančnih potreb.

Ne glede na prvi pododstavek lahko organ upravljanja uporabi odstavke 1 do 6 za operacije, ki spadajo pod točke (a) do (c) prvega pododstavka tega odstavka, kadar je tako predvideno v nacionalnih predpisih.

POGLAVJE II

Posebna pravila glede podpore iz skladov ESI za javno-zasebna partnerstva

Člen 62

Javno-zasebna partnerstva

Skladi ESI se lahko uporabijo za podporo operacijam javno-zasebnih partnerstev. Take operacije javno-zasebnih partnerstev so v skladu z veljavnim pravom, zlasti glede državne pomoči in javnega naročanja.

Člen 63

Upravičenec v okviru operacij javno-zasebnega partnerstva

1.   V zvezi z operacijo javno-zasebnega partnerstva in z odstopanjem od točke (10) člena 2 je upravičenec lahko:

(a)	oseba javnega prava, ki začne izvajati operacijo, ali

(b)	oseba zasebnega prava države članice („zasebni partner“), ki je izbrana ali naj bi bila izbrana za izvajanje operacije.

2.   Oseba javnega prava, ki začne izvajati operacijo javno-zasebnega partnerstva, lahko predlaga, da je zasebni partner, ki naj bi bil izbran po odobritvi operacije, upravičenec za namene podpore iz skladov ESI. V tem primeru mora organ upravljanja zagotoviti, da izbrani zasebni partner izpolnjuje in prevzema vse zadevne obveznosti upravičenca v skladu s to uredbo, kar je pogoj za sprejetje sklepa o odobritvi.

3.   Zasebni partner, izbran za izvajanje operacije, se lahko kot upravičenec med tem izvajanjem zamenja, kadar se to zahteva v skladu s predpisi javno-zasebnega partnerstva ali finančnim sporazumom med zasebnim partnerjem in finančno institucijo, ki sofinancira operacijo. V tem primeru postane upravičenec nadomestni zasebni partner ali oseba javnega prava, če organ upravljanja zagotovi, da nadomestni partner izpolnjuje in prevzema vse zadevne obveznosti upravičenca v skladu s to uredbo.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 149, s katerimi določi dodatna pravila o nadomestitvi upravičenca in o s tem povezanih obveznosti.

5.   Nadomestitev upravičenca se ne šteje za spremembo lastništva v smislu točke (b) člena 71(1), kadar ta nadomestitev spoštuje veljavne pogoje iz odstavka 3 tega člena in delegiranega akta, sprejetega na podlagi odstavka 4 tega člena.

Člen 64

Podpora operacijam javno-zasebnega partnerstva

1.   V primeru operacije javno-zasebnega partnerstva, ko je upravičenec organ javnega prava, se lahko z odstopanjem od člena 65(2) izdatki v okviru te operacije, ki so nastali zasebnemu partnerju in jih ta plača, štejejo kot izdatki, ki so nastali upravičencu in jih ta plača, ter se vključijo v zahtevek za izplačilo Komisije, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	upravičenec je sklenil sporazum o javno-zasebnem partnerstvu z zasebnim partnerjem;

(b)	organ upravljanja je potrdil, da je izdatke, ki jih je prijavil upravičenec, plačal zasebni partner ter da je operacija v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom, programom in pogoji za podporo operaciji.

2.   Izplačila upravičencem za izdatke, vključene v zahtevek za izplačilo v skladu z odstavkom 1, se vplačajo na depozitni račun, odprt v ta namen na ime upravičenca.

3.   Sredstva, plačna na depozitni račun iz odstavka 2, se uporabijo za izplačila v skladu s sporazumom o javno-zasebnem partnerstvu, vključno z vsemi plačili, ki jih je potrebno plačati v primeru prenehanja sporazuma o javno-zasebnem partnerstvu.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 149 za določitev minimalnih zahtev, ki jih je potrebno vključiti v sporazume o javno-zasebnih partnerstvih in so potrebne za uporabo izjeme, določene v odstavku 1 tega člena, vključno z določbami, povezanimi s prenehanjem sporazuma o javno-zasebnem partnerstvu, in za zagotovitev ustrezne revizijske sledi.

POGLAVJE III

Upravičenost izdatkov in trajnost

Člen 65

Upravičenost

1.   Upravičenost izdatkov se določi na podlagi nacionalnih pravil, razen če so določena posebna pravila v tej uredbi ali na podlagi te uredbe ali pravil za posamezne sklade.

2.   Izdatki so upravičeni do prispevka iz skladov ESI, če so nastali upravičencu in so plačani med datumom predložitve programa Komisiji ali med 1. januarjem 2014, kar nastopi prej, in 31. decembrom 2023. Izdatki so upravičeni do prispevka iz skladov EKSRP, če je plačilna agencija zadevno pomoč dejansko plačala med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2023.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 so izdatki v okviru pobude za zaposlovanje mladih upravičeni od 1. septembra 2013.

4.   Pri stroških, povrnjenih v skladu s točkama (b) in (c) prvega pododstavka člena 67(1) se ukrepi, ki pomenijo podlago za povračilo, izvedejo med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2023.

5.   Z odstopanjem od odstavka 4 je začetni datum v zvezi s stroški, povrnjenimi na podlagi točk (b) in (c) prvega pododstavka člena 67(1), za ukrepe v okviru pobude za zaposlovanje mladih 1. september 2013.

6.   Operacije se ne izberejo za podporo skladov ESI, če so bile fizično dokončane ali v celoti izvedene, preden je upravičenec organu upravljanja vložil zahtevek za financiranje v okviru programa, ne glede na to, ali je upravičenec opravil vsa povezana izplačila.

7.   Ta člen ne posega v pravila iz člena 58 o upravičenosti tehnične podpore na pobudo Komisije.

8.   Ta odstavek se uporablja za operacije, ki ustvarjajo neto prihodek med njihovim izvajanjem in za katere se ne uporabljajo odstavki 1 do 6 člena 61.

Upravičeni izdatki operacije, ki se sofinancira iz skladov ESI, se zmanjšajo za neto prihodek, ki se ne upošteva v času odobritve operacije in je neposredno ustvarjen le med njenim izvajanjem, in sicer najpozneje ob predložitvi končnega zahtevka za izplačilo. V primerih, ko niso vsi stroški upravičeni do sofinanciranja, se neto prihodek dodeli sorazmerno upravičenemu in neupravičenemu delu stroškov.

Ta odstavek se ne uporablja za:

(a)	tehnično podporo;

(b)	finančne instrumente,

(c)	vračljivo podporo, za katero velja obveznost celotnega povračila prejemkov,

(d)

nagrade;

(e)	operacij, za katere veljajo pravila o državni pomoči;

(f)	operacij, za katere je javna podpora v obliki pavšalnih zneskov ali standardnih stroškov na enoto, če se je predhodno upošteval neto prihodek;

(g)	operacij, ki se izvajajo v okviru skupnega akcijskega načrta, če se je predhodno upošteval neto prihodek;

(h)	operacij, za katere so zneski ali stopnje podpore določeni v Prilogi II k Uredbi o EKSRP; ali

(i)	operacij, pri katerih skupni upravičeni stroški niso višji od 50 000 EUR.

Za namene tega člena in člena 61 se vsako izplačilo, ki ga prejme upravičenec in izhaja iz pogodbene kazni kot posledice kršitve pogodbe med upravičencem in tretjo stranjo ali tretjimi stranmi ali nastane zaradi umika ponudbe tretje strani, izbrane na podlagi pravil o javnem naročanju (v nadaljnjem besedilu: deponiranje), ne šteje kot prihodek in se ne odšteje od upravičenega izdatka operacije.

9.   Izdatki, ki postanejo upravičeni zaradi spremembe programa, so upravičeni šele z dnem predložitve zahteve za spremembo Komisiji ali, v primeru uporabe člena 96(11), od datuma začetka veljavnosti sklepa o spremembi programa.

Pravila za posamezni sklad za ESPR lahko odstopajo od prvega pododstavka.

10.   Z odstopanjem od odstavka 9 se lahko v okviru uredbe o EKSRP uvedejo posebne določbe o začetnem datumu upravičenosti.

11.   Operacija lahko prejme podporo iz enega ali več skladov ESI ali enega ali več programov in iz drugih instrumentov Unije, če postavka izdatkov, vključena v zahtevek za izplačilo za povračilo enega od skladov ESI, ne prejema niti podpore drugega sklada ali instrumenta Unije niti podpore iz istega sklada prek drugega programa.

Člen 66

Oblike podpore

Skladi ESI se uporabljajo za podporo v obliki nepovratnih sredstev, nagrad, vračljive podpore in finančnih instrumentov ali njihove kombinacije.

Pri vračljivi podpori se podpora, vrnjena organu, ki je zagotovil pomoč, ali drugemu pristojnemu javnemu organu države članice hrani na posebnem računu ali se loči z računovodskimi kodami in se ponovno uporabi za enak namen ali v skladu s cilji programa.

Člen 67

Oblike nepovratnih sredstev in vračljive podpore

1.   Nepovratna sredstva in vračljiva podpora se lahko dodelita v kateri koli od naslednjih oblik:

(a)	povračilo dejansko nastalih in plačanih upravičenih stroškov skupaj s prispevki v naravi in amortizacijo, kadar je primerno;

(b)	standardne lestvice stroškov na enoto;

(c)	pavšalni zneski, ki ne presegajo 100 000 EUR javnega prispevka;

(d)	pavšalno financiranje, določeno z uporabo odstotka za eno ali več določenih kategorij stroškov.

Pravila za posamezne sklade lahko omejijo oblike nepovratnih sredstev ali vračljive podpore, ki se uporabljajo za določene operacije.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko v okviru uredbe o ESPR uvedejo dodatne oblike nepovratnih sredstev in metod izračuna.

3.   Možnosti iz odstavka 1 se lahko kombinirajo samo, kadar vsaka zajema različne kategorije stroškov ali kadar so uporabljene za različne projekte v operaciji ali za zaporedne faze operacije.

4.   Kadar se operacija ali projekt, ki je del operacije, izvaja izključno z javnimi naročili del, blaga ali storitev, se uporabi samo točka (a) prvega pododstavka odstavka 1. Kadar so javna naročila v operaciji ali projektu, ki je del operacije, omejena na nekatere kategorije stroškov, se lahko uporabljajo vse možnosti iz odstavka 1.

5.   Zneski iz točk (b), (c) in (d) prvega pododstavka odstavka 1 se določijo na podlagi ene od naslednjih možnosti:

(a)	s pošteno, pravično in preverljivo metodo izračuna, ki temelji na: (i) statističnih podatkih ali drugih objektivnih informacijah; (ii) preverjenih zgodovinskih podatkih posameznih upravičencev; ali (iii) uporabi običajnih praks stroškovnega računovodstva posameznih upravičencev;

(b)	skladno z merili za uporabo ustreznih lestvic stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo v politikah Unije za podobno vrsto operacije in upravičenca;

(c)	skladno z merili za uporabo ustreznih lestvic stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo v okviru programov za nepovratna sredstva, ki jih v celoti financira država članica za podobno vrsto operacije in upravičenca;

(d)	s stopnjami, določenimi s to uredbo ali pravil za posamezne sklade;

(e)	s posebnimi metodami za določanje zneskov, uvedenimi v skladu s pravili za posamezni sklad.

6.   Dokument, ki določa pogoje za pomoč za vsako operacijo, določi metodo, ki se uporablja za določanje stroškov operacije, in pogoje za izplačilo nepovratne pomoči.

Člen 68

Financiranje na podlagi pavšalnih stopenj za posredne stroške in stroške za osebje v zvezi z nepovratnimi sredstvi in vračljivo podporo

1.   Kadar z izvajanjem operacije nastajajo posredni stroški, se lahko izračunajo kot pavšalni znesek na enega od naslednjih načinov:

(a)

pavšalni znesek do 25 % upravičenih neposrednih stroškov, pod pogojem, da se stopnja izračuna na podlagi poštene, pravične in preverljive metode izračuna ali metode, ki se uporablja v programih za nepovratna sredstva, ki jih v celoti financira država članica za podobno vrsto operacije in upravičenca;

(b)	pavšalna stopnja do 15 % upravičenih neposrednih stroškov za osebje, ne da bi morala zadevna država članica s kakršnim koli izračunom določiti stopnjo, ki se uporabi;

(c)	pavšalni znesek, ki se uporablja za upravičene neposredne stroške na podlagi obstoječih metod in ustreznih stopenj, ki se uporabljajo v politikah Unije za podobno vrsto operacije in upravičenca.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 149 v zvezi z opredelitvijo pavšalnega zneska in povezanih metod iz točke (c) prvega pododstavka tega odstavka.

2.   Za namene določanja stroškov za osebje, ki se nanašajo na izvajanje operacije, se lahko urna postavka, ki se uporablja, izračuna tako, da se zadnji evidentirani letni bruto stroški za zaposlene delijo s 1 720 urami.

Člen 69

Posebna pravila o upravičenosti za nepovratna sredstva in vračljivo podporo

1.   Prispevki v naravi v obliki zagotavljanja del, blaga, storitev, zemljišč in nepremičnin, za katere ni bilo opravljeno plačilo v gotovini, podprto z računi ali dokumenti enakovredne dokazne vrednosti, so lahko upravičeni, če pravila za upravičenost skladov ESI in programa to določajo in če so izpolnjena vsa naslednja merila:

(a)	javna podpora, plačana operaciji, ki vključuje prispevke v naravi, ne presega skupnih upravičenih izdatkov brez prispevkov v naravi ob koncu operacije;

(b)	vrednost, pripisana prispevkom v naravi, ne presega splošno priznanih vrednosti le teh na zadevnem trgu;

(c)	vrednost prispevka in njegovo izročitev je mogoče neodvisno oceniti in preveriti;

(d)	pri zagotavljanju zemljišč ali nepremičnin je mogoče plačilo v gotovini za namene najemne pogodbe, če nominalni letni znesek ne presega ene enote valute zadevne države članice;

(e)	pri prispevkih v naravi v obliki neplačanega dela se vrednost navedenega dela opredeli ob upoštevanju preverjenega porabljenega časa ter stopnje nadomestila za enakovredno delo.

Vrednost zemljišč ali nepremičnin iz točke (d) prvega pododstavka tega odstavka mora potrditi neodvisni kvalificirani strokovnjak ali ustrezno pooblaščeni uradni organ in ne sme presegati meje iz točke (b) odstavka 3;

2.   Stroški amortizacije se lahko štejejo za upravičene, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	pravila o upravičenosti programa to omogočajo;

(b)	znesek izdatkov je utemeljen z dokazili z enako dokazno vrednostjo kot jo imajo računi za upravičene stroške, kadar se povrnejo v obliki iz točke (a) prvega pododstavka člena 67(1);

(c)	stroški se nanašajo izključno na obdobje podpore operaciji;

(d)	javna nepovratna sredstva niso prispevala k pridobitvi amortiziranih sredstev.

3.   Naslednji stroški niso upravičeni do prispevka iz skladov ESI in iz zneska za podporo, prenesenega iz Kohezijskega sklada v CEF iz člena 92(6),:

(a)	obresti na dolgove, razen v zvezi z nepovratnimi sredstvi, ki se dajo v obliki subvencioniranih obrestnih mer ali subvencioniranih provizij za jamstvo;

(b)

nakup nepozidanega zemljišča in pozidanega zemljišča v znesku, ki presega 10 % skupnih upravičenih izdatkov za zadevno operacijo. Za propadajoče lokacije in za nekdanje industrijske lokacije, ki vključujejo stavbe, se ta odstotek poveča na 15 %. V izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih se lahko za operacije v zvezi z varstvom okolja dovoli višji odstotek;

(c)	davek na dodano vrednost (DDV), razen če ni izterljiv na podlagi nacionalne zakonodaje o DDV.

Člen 70

Upravičenost operacij glede na kraj

1.   Odvisno od odstopanj iz odstavkov 2 in 3 ter pravil za posamezne sklade so operacije, ki jih podpirajo skladi ESI, locirane na programskem območju.

2.   Organ upravljanja lahko sprejme, da se operacija izvaja zunaj programskega območja, vendar v Uniji, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	operacija koristi programskemu območju;

(b)	skupni znesek, v programu dodeljen operacijam zunaj programskega območja, ne presega 15 % podpore iz ESRR, Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo na ravni prednostne naloge ali 5 % podpore iz EKSRP na ravni programa;

(c)	odbor za spremljanje soglaša z zadevno operacijo ali vrstami operacij;

(d)	organi, pristojni za program, ki podpira navedeno operacijo, izpolnjujejo obveznosti organov za program v zvezi z upravljanjem, nadzorom in revizijo v zvezi z operacijo ali sklepajo sporazume z organi na območju, na katerem se operacija izvaja.

3.   Za operacije v zvezi s tehnično podporo ali promoviranjem lahko izdatki nastanejo zunaj Unije, če so izpolnjeni pogoji iz točke (a) odstavka 2 in obveznosti v zvezi z upravljanjem, nadzorom in revizijo operacije.

4.   Odstavki 1, 2 in 3 se ne uporabljajo za programe v okviru cilja "evropsko teritorialno sodelovanje", odstavka 2 in 3 pa se ne uporabljata za operacije, ki jih podpira ESS.

Člen 71

Trajnost operacij

1.   Operacija, ki vključuje naložbe v infrastrukturo ali produktivne naložbe, vrne prispevek iz skladov ESI, če v petih letih od datuma končnega izplačila upravičencu ali v času, ki je določen v pravilih o državni pomoči, kadar je ustrezno, nastopi karkoli od naslednjega:

(a)	prenehanje ali premestitev proizvodne dejavnosti iz programskega območja;

(b)	sprememba lastništva postavke infrastrukture, ki daje podjetju ali javnemu organu neupravičeno prednost; ali

(c)	bistvena sprememba, ki vpliva na značaj, cilje ali pogoje izvajanja, zaradi česar bi se razvrednotili njeni prvotni cilji.

Neupravičeno plačane zneske za operacijo izterja država članica sorazmerno z obdobjem, v zvezi s katerim ustrezne zahteve niso bile izpolnjene.

Države članice lahko skrajšajo rok iz prvega pododstavka na tri leta v primerih, ko gre za vzdrževanje naložb ali delovnih mest, ki so jih ustvarila MSP.

2.   Pri operaciji, ki vključuje naložbe v infrastrukturo ali produktivne naložbe, je treba prispevke iz skladov ESI vrniti, če se proizvodna dejavnost v 10 letih od zadnjega izplačila upravičencu premesti iz Unije, razen kadar je upravičenec MSP. Kadar je prispevek iz skladov ESI v obliki državne pomoči, se namesto desetletnega obdobja uporabi rok, ki velja v okviru pravil o državni pomoči.

3.   Operacije, ki jih podpira ESS, in operacije, ki jih podpirajo drugi skladi ESI, ki niso naložbe v infrastrukturo ali produktivne naložbe, vrnejo prispevek iz sklada samo, kadar zanje velja obveznost za vzdrževanje naložb v skladu z veljavnimi pravili o državni pomoči in kadar gre za prenehanje ali premestitev proizvodne dejavnosti v obdobju iz navedenih pravil.

4.   Odstavka 1, 2 in 3 se ne uporabljata za prispevke finančnim instrumentom ali iz finančnih instrumentov ali za kakršno koli drugo operacijo, pri kateri preneha proizvodna dejavnost zaradi stečaja, ki ni posledica goljufij.

5.   Odstavka 1, 2 in 3 se ne uporabljata za fizične osebe, ki so upravičenci do investicijske podpore in po koncu investicijske operacije postanejo upravičene do pomoči ter prejmejo pomoč v okviru Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, kadar so zadevne naložbe neposredno povezane z vrsto dejavnosti, ki je upravičena do podpore iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji.

NASLOV VIII

UPRAVLJANJE IN NADZOR

POGLAVJE I

Sistemi upravljanja in nadzora

Člen 72

Splošna načela sistemov upravljanja in nadzora

Sistemi upravljanja in nadzora v skladu s členom 4(8) vsebujejo:

(a)	opis nalog posameznih organov, vključenih v upravljanje in nadzor, ter dodelitev nalog znotraj vsakega organa;

(b)	spoštovanje načela ločevanja nalog med temi organi in znotraj njih;

(c)	postopke za zagotavljanje pravilnosti in zakonitosti prijavljenih izdatkov;

(d)	računalniške sisteme za računovodstvo, shranjevanje in pošiljanje finančnih podatkov in podatkov o kazalnikih, za spremljanje in poročanje;

(e)	sisteme poročanja in spremljanja, kadar odgovorni organ za izvajanje nalog pooblasti drug organ;

(f)	ureditve za revizijo delovanja sistemov upravljanja in nadzora;

(g)	sisteme in postopke za zagotavljanje ustrezne revizijske sledi;

(h)	preprečevanje, odkrivanje in odpravo nepravilnosti, tudi goljufij, ter izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov skupaj z zamudnimi obrestmi.

Člen 73

Pristojnosti v okviru deljenega upravljanja

Države članice in Komisija so na podlagi načela deljenega upravljanja pristojne za upravljanje programov in nadzor nad njimi, in sicer v skladu s svojimi pristojnostmi, določenimi v tej uredbi, in pravilih za posamezne sklade.

Člen 74

Odgovornosti držav članic

1.   Države članice izpolnijo obveznosti upravljanja, nadzora in revizije ter prevzamejo s tem povezane odgovornosti, ki so določene v pravilih o deljenem upravljanju iz finančne uredbe ter pravil za posamezne sklade.

2.   Države članice zagotovijo, da so njihovi sistemi upravljanja in nadzora za programe vzpostavljeni v skladu s pravil za posamezne sklade ter da ti sistemi uspešno delujejo.

3.   Države članice zagotovijo učinkovite ureditve za obravnavo pritožb v zvezi s skladi ESI. V skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom so odgovorne za področje uporabe, pravila in postopke, ki se nanašajo na te ureditve. Na zahtevo Komisije preučijo pritožbe, ki so bile posredovane Komisiji in sodijo v področje njihove pristojnosti. Države članice, na zahtevo, Komisijo obvestijo o rezultatih takšnih obravnav.

4.   Vse uradne izmenjave informacij med državo članico in Komisijo se izvedejo s sistemom elektronske izmenjave podatkov. Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo pogoje, ki jih mora izpolnjevati sistem elektronske izmenjave podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 150(3).

POGLAVJE II

Pooblastila in pristojnosti Komisije

Člen 75

Pooblastila in pristojnosti Komisije

1.   Komisija se na podlagi razpoložljivih informacij, tudi informacij o imenovanju organov, pristojnih za upravljanje in nadzor, dokumentov, ki jih vsako leto v skladu s členom 59(5) finančne uredbe predložijo ti imenovani organi, poročil o nadzoru, letnih poročil o izvajanju, ter na podlagi revizij nacionalnih organov in organov Unije prepriča, da so države članice vzpostavile sisteme upravljanja in nadzora v skladu s to uredbo in pravili za posamezne sklade ter da ti sistemi med izvajanjem programov uspešno delujejo.

2.   Uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije lahko opravijo revizije ali preglede na kraju samem, pri čemer pristojni nacionalni organ obvestijo vsaj 12 delovnih dni vnaprej, razen v izjemnih primerih. Komisija spoštuje načelo sorazmernosti, tako da upošteva potrebo po preprečevanju neupravičenega podvajanja revizij ali pregledov, ki so jih opravile države članice, raven tveganja za proračun Unije in potrebo po zmanjšanju administrativnega bremena za upravičence v skladu s pravili za posamezne sklade. Področje uporabe takšnih revizij ali pregledov lahko zajema zlasti preverjanje uspešnega delovanja sistemov upravljanja in nadzora v programu ali njegovem delu ter delovanje in oceno dobrega finančnega upravljanja operacij ali programov. Pri takšnih revizijah ali pregledih lahko sodelujejo uradniki ali pooblaščeni predstavniki države članice.

Uradniki Komisije ali predstavniki Komisije, ki so ustrezno pooblaščeni za izvajanje revizij ali pregledov na kraju samem, imajo dostop do vseh potrebnih evidenc, dokumentov in metapodatkov v zvezi z operacijami, ki jih podpirajo skladi ESI, ali sistemi upravljanja in nadzora, ne glede na vrsto nosilca, na katerem so shranjeni. Države članice Komisiji na zahtevo zagotovijo kopije takih evidenc, dokumentov in metapodatkov.

Pooblastila iz tega odstavka ne vplivajo na uporabo nacionalnih določb, na podlagi katerih določena dejanja izvajajo uradniki, posebej imenovani v nacionalni zakonodaji. Uradniki Komisije in njeni pooblaščeni predstavniki med drugim ne sodelujejo pri preiskavah na domu ali uradnih zaslišanjih oseb v okviru nacionalne zakonodaje. Vendar pa imajo taki uradniki in predstavniki brez poseganja v pristojnosti nacionalnih sodišč in ob polnem spoštovanju temeljnih pravic zadevnih pravnih subjektov dostop do tako pridobljenih informacij.

3.   Komisija lahko od države članice zahteva sprejetje potrebnih ukrepov za zagotovitev uspešnega delovanja njenih sistemov upravljanja in nadzora ali preverjanje pravilnosti izdatkov v skladu s pravili za posamezne sklade.

NASLOV IX

FINANČNO UPRAVLJANJE, PREGLED IN SPREJETJE OBRAČUNA, FINANČNI POPRAVKI IN PRENEHANJE OBVEZNOSTI

POGLAVJE I

Finančno upravljanje

Člen 76

Proračunske obveznosti

Proračunske obveznosti Unije za vsak program se izvajajo v letnih obrokih za vsak sklad v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. Proračunske obveznosti v zvezi z rezervo za uspešnost se v vsakem programu izvajajo ločeno od preostalih dodelitev sredstev programu.

Sklep Komisije o sprejetju programa predstavlja sklep o financiranju v smislu člena 84 finančne uredbe in po uradnem obvestilu zadevni državi članic pravno obveznost v smislu navedene uredbe.

Proračunske obveznosti za prvi obrok posameznega programa nastanejo, ko Komisija sprejme program.

Proračunske obveznosti za naslednje obroke Komisija sprejme pred 1. majem vsakega leta na podlagi sklepa iz drugega odstavka tega člena, razen kadar se uporablja člen 16 finančne uredbe.

Če se pri uporabi okvira uspešnosti v skladu s členom 22 ugotovi, da prednostne naloge niso dosegle svojih mejnikov, Komisija po potrebi razveljavi dodelitev ustreznih proračunskih sredstev, namenjenih zadevnim programom kot del rezerve za uspešnost, in jih spet da na voljo za programe, kjer se sredstva povečajo zaradi sprememb Komisije v skladu s četrtim pododstavkom člena 22(5).

Člen 77

Splošna pravila za izplačila

1.   Komisija opravi izplačila prispevkov iz skladov ESI vsakemu programu v skladu s proračunskimi odobritvami in glede na razpoložljiva sredstva. Vsako izplačilo se knjiži na najstarejšo odprto proračunsko obveznost zadevnega sklada.

2.   Plačila v zvezi z obveznostmi iz rezerve za uspešnost se ne opravijo pred dokončno dodelitvijo rezerve za uspešnost v skladu v členom 22(3) in (4).

3.   Izplačila so v obliki predplačil, vmesnih plačil in končnega plačila.

4.   Kar zadeva oblike podpore na podlagi točk (b), (c) in (d) prvega pododstavka člena 67(1) ter členov 68 in 69, se stroški, izračunani na veljavni osnovi, štejejo za upravičene izdatke.

Člen 78

Splošna pravila za izračun vmesnih plačil in končno plačilo

Pravila za posamezne sklade določajo pravila za izračun zneska, povrnjenega prek vmesnih plačil, in za končno plačilo. Ta znesek je funkcija posebne stopnje sofinanciranja, ki se uporablja za upravičene izdatke.

Člen 79

Zahtevki za izplačilo

1.   Posebni postopek in informacije, ki jih je treba predložiti za zahtevke za izplačilo v povezavi z vsakim skladom ESI, se določijo v pravilih za posamezne sklade.

2.   Zahtevek za izplačilo, ki se predloži Komisiji, vsebuje vse informacije, ki jih Komisija potrebuje za pripravo računovodskih izkazov v skladu s členom 68(3) finančne uredbe.

Člen 80

Uporaba eura

Zneski iz programov, ki jih predložijo države članice, napovedi izdatkov, izkazov izdatkov, zahtevkov za plačilo, računovodskih izkazov in izdatkov, navedenih v letnih in končnih poročilih o izvajanju, so izraženi v eurih.

Člen 81

Izplačilo začetnega predplačila

1.   Po odločitvi Komisije o sprejetju programa Komisija izplača znesek začetnega predplačila za celotno programsko obdobje. Znesek začetnega predplačila se izplača v obrokih glede na proračunske potrebe. Stopnja obrokov se opredeli v pravilih za posamezne sklade.

2.   Začetno predplačilo se uporablja samo za izplačila upravičencem pri izvajanju programa. V ta namen so sredstva pristojnemu organu nemudoma na voljo.

Člen 82

Obračun začetnega predplačila

Znesek, plačan kot začetno predplačilo, Komisija v celoti obračuna najpozneje ob zaključku programa.

Člen 83

Prekinitev roka izplačila

1.   Rok izplačila za zahtevek za vmesno plačilo lahko odredbodajalec na podlagi prenosa prekine v smislu finančne uredbe za največ šest mesecev, če:

(a)	po informacijah nacionalnega revizijskega organa ali revizijskega organa Unije obstajajo jasni dokazi o znatnih pomanjkljivostih pri delovanju sistema upravljanja in nadzora;

(b)	mora odredbodajalec na podlagi prenosa izvesti dodatna preverjanja, potem ko je bil obveščen in opozorjen, da so izdatki iz zahtevka za plačilo povezani z nepravilnostjo, ki ima resne finančne posledice;

(c)	eden od dokumentov, ki se zahtevajo na podlagi člena 59(5) finančne uredbe, ni bil predložen.

Država članica lahko privoli, da se obdobje prekinitve podaljša za dodatne tri mesece.

Pravila za posamezni sklad za ESPR lahko določajo dodatno podlago za prekinitev plačil, ki so povezana z neizpolnjevanjem veljavnih pravil v okviru skupne ribiške politike, ki so sorazmerna, ob upoštevanju vrste, teže, trajanja in ponovljivosti neizpolnjevanja.

2.   Odredbodajalec na podlagi prenosa omeji prekinitev na tisti del izdatkov, ki je zajet v zahtevku za plačilo, ki ga zadevajo elementi iz prvega pododstavka odstavka 1, razen če ni mogoče ugotoviti, za kateri del izdatkov gre. Odredbodajalec na podlagi prenosa nemudoma pisno obvesti državo članico in organ upravljanja o razlogu za prekinitev in od njiju zahteva, da razrešita situacijo. Odredbodajalec na podlagi prenosa prekliče prekinitev, takoj ko so bili sprejeti potrebni ukrepi.

POGLAVJE II

Pregled in sprejetje obračuna

Člen 84

Rok za pregled in sprejetje obračuna s strani Komisije

Komisija do 31. maja leta po koncu obračunskega obdobja v skladu s členom 59(6) finančne uredbe po predpisanih postopkih pregleda in potrdi obračuna in države članice ter jih obvesti, da je obračun popoln, natančen in verodostojen v skladu s pravili za posamezne sklade.

POGLAVJE III

Finančni popravki

Člen 85

Finančni popravki Komisije

1.   Komisija izvede finančne popravke s črtanjem prispevka Unije programu, delno ali v celoti, in izterjavo od države članice, da se iz financiranja Unije izključijo izdatki, ki kršijo veljavno pravo.

2.   Kršitev veljavnega prava vodi k finančnemu popravku samo v povezavi z izdatki, prijavljenimi Komisiji, in, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)	kršitev je vplivala na izbiro operacije s strani pristojnega organa za podporo skladov ESI ali v primerih, ko zaradi vrste kršitve tega vpliva ni možno ugotoviti, vendar obstaja utemeljeno tveganje, da je kršitev imela ta vpliv;

(b)	obstaja tveganje, da je kršitev vplivala na znesek izdatkov, prijavljenih za povračila iz proračuna Unije ali v primerih, ko zaradi vrste kršitve ni možno številčno ovrednotiti njenega finančnega vpliva, vendar obstaja znatno tveganje, da je kršitev imela tak učinek.

3.   Pri določanju finančnega popravka iz odstavka 1 Komisija spoštuje načelo sorazmernosti, tako da upošteva vrsto in težo kršitve veljavnega prava ter njene finančne posledice za proračun Unije. Komisija Evropski parlament obvešča o odločitvah za uporabo finančnih popravkov.

4.   Merila in postopki za uporabo finančnih popravkov so določeni v pravilih za posamezne sklade.

POGLAVJE IV

Prenehanje obveznosti

Člen 86

Načela

1.   Vsi programi se predložijo v postopek prenehanja obveznosti, vzpostavljen na podlagi tega, da se zneski, povezani s prevzeto obveznostjo, ki niso zajeti s predplačilom ali zahtevku za plačilo v določenem obdobju, vključno z vsemi zahtevki za izplačilo, za katera v celoti ali deloma velja prekinitev roka izplačila ali začasna ustavitev izplačila, sprostijo.

2.   Prevzete obveznosti, ki se nanašajo na zadnje leto obdobja, prenehajo v skladu s pravili o zaključku programov.

3.   Pravila za posamezne sklade podrobno določajo natančno uporabo pravila prenehanja obveznosti za vsak sklad ESI.

4.   Del prevzetih obveznosti, ki je še odprt, preneha, če dokumenti, potrebni za zaključek, niso bili predloženi Komisiji do rokov iz pravil za posamezne sklade.

5.   Proračunske obveznosti v zvezi z rezervo za uspešnost se lahko razveljavijo le v skladu s postopkom prenehanja obveznosti iz odstavka 4.

Člen 87

Izjeme od prenehanja obveznosti

1.   Znesek, na katerega se nanaša prenehanje obveznosti, se zmanjša za naslednje zneske, ki so enakovredni tistemu delu proračunske obveznosti, za katerega so:

(a)	operacije začasno ustavljene zaradi sodnih postopkov ali upravnih pritožb z odložilnim učinkom, ali

(b)	zaradi višje sile, ki je resno vplivala na izvajanje celotnega programa ali njegovega dela, ni bilo mogoče podati zahtevka za izplačilo.

Nacionalni organi, ki se sklicujejo na višjo silo na podlagi točke (b) prvega pododstavka, dokažejo njene neposredne posledice na izvajanje celotnega programa ali njegovega dela.

Za namene točk (a) in (b) prvega pododstavka se lahko za zmanjšanje zaprosi enkrat, če je začasna ustavitev ali višja sila trajala do najdalj enega leta, ali večkrat glede na trajanje višje sile ali število let med datumom sodne ali upravne odločbe, s katero je bilo izvajanje operacije začasno ustavljeno, in datumom končne sodne ali upravne odločbe.

2.   Država članica do 31. januarja Komisiji pošlje informacije o izjemah iz točk (a) in (b) prvega pododstavka 1 za znesek, ki bi moral biti prijavljen do konca predhodnega leta.

Člen 88

Postopek

1.   Kadar koli obstaja tveganje za uporabo pravila prenehanja obveznosti iz člena 86, Komisija o tem pravočasno obvesti državo članico in organ upravljanja.

2.   Komisija na podlagi informacij, ki jih je prejela 31. januarja, državo članico in organ upravljanja obvesti o znesku, na katerega se nanaša prenehanje obveznosti, na podlagi teh informacij.

3.   Država članica ima na voljo dva meseca, da pristane na znesek, za katerega se bo uporabilo prenehanje obveznosti, ali da predloži svoje pripombe.

4.   Država članica do 30. junija predloži Komisiji popravljen finančni načrt, ki za zadevno finančno leto vsebuje zmanjšani znesek podpore za eno ali več prednostnih nalog programa, pri čemer se upošteva dodelitev glede na sklad ali na kategorijo regije, kjer je to primerno. Če tega ne stori, Komisija popravi finančni načrt, tako da za zadevno finančno leto zmanjša prispevek iz skladov ESI. To zmanjšanje se sorazmerno razporedi vsem prednostnim nalogam.

5.   Komisija najpozneje 30. septembra z izvedbenimi akti spremeni sklep o sprejetju programa.

TRETJI DEL

SPLOŠNE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA ESRR, ESS IN KOHEZIJSKI SKLAD

NASLOV I

CILJI IN FINANČNI OKVIR

POGLAVJE I

Poslanstvo, cilji in geografska pokritost podpore

Člen 89

Poslanstvo in cilji

1.   Skladi prispevajo k razvoju in izvajanju ukrepov Unije za krepitev njene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v skladu s členom 174 PDEU.

Ukrepi, ki jih podpirajo skladi, prispevajo tudi k izvajanju strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

2.   Za namen poslanstva iz prvega odstavka sta določena naslednja cilja:

(a)	"naložbe za rast in delovna mesta" v državah članicah in regijah, ki ga podpirajo skladi, ter

(b)	"evropsko teritorialno sodelovanje", ki ga podpira ESRR.

Člen 90

Cilj "naložbe za rast in delovna mesta"

1.   Strukturna sklada podpirata cilj "naložbe za rast in delovna mesta" v vseh regijah, ki ustrezajo ravni 2 po skupni klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (v nadaljnjem besedilu: raven NUTS 2 regije) iz Uredbe (ES) št. 1059/2003, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 105/2007.

2.   Viri za cilj "naložbe za rast in delovna mesta" se razdelijo med naslednje tri kategorije regij na ravni NUTS 2:

(a)	manj razvite regije, katerih BDP na prebivalca ne dosega 75 % povprečnega BDP EU-27;

(b)	regije v prehodu, katerih BDP na prebivalca se giblje med 75 % in 90 % povprečnega BDP EU-27;

(c)	bolj razvite regije, katerih BDP na prebivalca presega 90 % povprečnega BDP EU-27.

Razvrstitev regij v eno teh treh kategorij se določi glede na BDP na prebivalca posamezne regije, merjen po paritetah kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za obdobje 2007–2009, v primerjavi s povprečnim BDP EU-27 za isto referenčno obdobje.

3.   Iz Kohezijskega sklada se podpirajo države članice, katerih BND na prebivalca, merjen po paritetah kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za obdobje 2008–2010, ne dosega 90 % povprečnega BND na prebivalca EU-27 za isto referenčno obdobje.

Države članice, ki so leta 2013 upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada, vendar njihov nominalni BND na prebivalca presega 90 % povprečnega BND na prebivalca EU-27, izračunanega v skladu s prvim pododstavkom, prehodno prejmejo posebno podporo iz Kohezijskega sklada.

4.   Komisija takoj po začetku veljavnosti te uredbe z izvedbenim aktom sprejme odločitev, ki določa seznam regij, ki izpolnjujejo merila za tri kategorije regij iz odstavka 2, in držav članic, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 3. Ta seznam je veljaven od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

5.   Komisija leta 2016 pregleda upravičenost držav članic do podpore iz Kohezijskega sklada na podlagi podatkov Unije za BND EU-27 za obdobje 2012–2014. Države članice, katerih nominalni BND na prebivalca presega 90 % povprečnega BND na prebivalca EU-27, postanejo na novo upravičene do podpore iz Kohezijskega sklada, države članice, ki so bile upravičene do teh sredstev in katerih nominalni BND na prebivalca presega 90 %, pa do njih niso več upravičene in prehodno prejmejo posebno podporo iz Kohezijskega sklada.

POGLAVJE II

Finančni okvir

Člen 91

Viri za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo

1.   Viri za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, ki so na voljo za proračunsko postavko za obdobje 2014 - 2020, znašajo 325 145 694 739 EUR v cenah iz leta 2011, v skladu z letno razdelitvijo, določeno v Prilogi VI, od česar 322 145 694 739 EUR predstavlja skupne vire, dodeljene ESRR, ESF in Kohezijskemu skladu, 3 000 000 000 EUR pa predstavlja posebno dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih. Zneski virov za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo se za namene načrtovanja in naknadne vključitve v proračun Unije indeksirajo za 2 % na leto.

2.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme odločitev, v kateri se določi letna razdelitev skupnih virov po državah članicah za cilj "naložbe za rast in delovna mesta" ter letna razdelitev virov iz posebne dodelitve za pobudo za zaposlovanje mladih po državah članicah, skupaj s seznamom upravičenih regij, v skladu z merili in metodologijo iz Priloge VII oziroma VIII, brez poseganja v odstavek 3 tega člena ali člen 92(8).

3.   Na pobudo Komisije se za tehnično podporo dodeli 0,35 % skupnih virov, po tem ko se od teh odštejeta podpora Instrumentu za povezovanje Evrope iz člena 92(6) in pomoč za najbolj ogrožene iz člena 92(7).

Člen 92

Viri za cilj "naložbe za rast in delovna mesta" ter cilj "evropsko teritorialno sodelovanje"

1.   Virom za cilj "naložbe za rast in delovna mesta" je namenjenih 96,33 % skupnih virov (tj. skupno 313 197 435 409 EUR), ki se dodelijo:

(a)	52,45 % (tj. skupno 164 279 015 916 EUR) za manj razvite regije;

(b)	10,24 % (tj. skupno 32 084 931 311 EUR) za regije v prehodu;

(c)	15,67 % (tj. skupno 49 084 308 755 EUR) za bolj razvite regije;

(d)	21,19 % (tj. skupno 66 362 384 703 EUR) za države članice, ki prejmejo podporo iz Kohezijskega sklada;

(e)	0,44 % (tj. skupno 1 386 794 724 EUR) kot dodatno financiranje za najbolj oddaljene regije iz člena 349 PDEU in regije na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994.

2.   Poleg zneskov iz člena 91 in odstavku 1 tega člena, je treba zagotoviti še dodaten znesek 94 200 000 EUR za leto 2014 in 92 400 000 EUR za leto 2015, kot je določeno v Dodatnih prilagoditvah iz Priloge VII. Ti zneski se opredelijo v odločitvi Komisije iz člena 91(2).

3.   V skladu s členoma 4 in 5 Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013, Komisija leta 2016 v tehnični prilagoditvi za leto 2017 pregleda vse dodelitve za cilj "naložbe v rast in delovna mesta" za vsako državo članico za obdobje 2017–2020, pri čemer uporabi metodo dodeljevanja iz odstavkov 1 do 16 Priloge VII na podlagi najnovejših razpoložljivih statističnih podatkov in, za države članice z omejitvijo, primerjave med akumuliranim nacionalnim BDP, ugotovljenim v letih 2014–2015, in akumuliranim nacionalnim BDP za isto obdobje, ocenjenim leta 2012 v skladu z odstavkom 10 Priloge VII. Kadar je med revidiranimi dodeljenimi sredstvi in skupnimi dodeljenimi sredstvi kumulativno neskladje večje od +/– 5 %, je potrebno skupna dodeljena sredstva ustrezno prilagoditi. V skladu s členom 5 Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 se prilagoditve v enakih deležih razporedijo po letih obdobja 2017–2020, zadevne zgornje meje finančnega okvira pa se ustrezno spremenijo. Skupni neto učinek pozitivnih ali negativnih prilagoditev ne sme preseči 4 000 000 000 EUR. Po tehnični prilagoditvi Komisija z izvedbenimi akti sprejme odločitev, s katero določi revidirano letno razdelitev skupnih virov za vsako državo članico.

4.   Za zagotavljanje, da se dovolj naložb usmeri v zaposlovanje mladih, mobilnost delavcev, znanje, družbeno vključevanje in boj proti revščini, delež sredstev iz strukturnih skladov, ki so na voljo za oblikovanje operativnih programov v okviru cilja "naložbe za rast in delovna mesta", dodeljenih za ESS v vsaki državi članici, ni manjši kot ustrezen delež ESS za to državo članico, ki je določen v operativnih programih za cilja "konvergenca" ter "regionalna konkurenčnost in zaposlovanje" za programsko obdobje 2007–2013. Temu deležu se doda dodaten znesek za vsako državo članico, ki se določi v skladu z metodo iz Priloge IX, da se zagotovi, da delež ESS kot odstotek celotnih združenih sredstev skladov na ravni Unije, brez podpore iz Kohezijskega sklada za prometno infrastrukturo v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope iz odstavka 6 ter podpore iz strukturnih skladov za pomoč najbolj ogroženim iz odstavka 7, v vsaki državi članici ni manjši od 23,1 %. Za namene tega odstavka se naložbe iz ESS za pobudo za zaposlovanje mladih štejejo za del deleža strukturnih skladov, dodeljenega ESS.

5.   Viri za pobudo za zaposlovanje mladih znašajo 3 000 000 000 EUR iz posebne dodelitve za pobudo za zaposlovanje mladih in vsaj 3 000 000 000 EUR iz ciljnih naložb ESS.

6.   Znesek podpore iz Kohezijskega sklada, ki jo je potrebno prenesti v Instrument za povezovanje Evrope znaša 10 000 000 000 EUR. Porabi se za projekte prometne infrastrukture v skladu z Uredbo (EU) št. 1316/2013 izključno v državah članicah, ki so upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada.

Komisija z izvedbenim aktom sprejme odločitev o znesku, ki se prenese iz dodelitve Kohezijskega sklada vsake države članice v Instrument za povezovanje Evrope, ki ga je potrebno določiti proporcionalno za celotno obdobje. Dodelitve Kohezijskega sklada za vsako državo se ustrezno zmanjšajo.

Letna odobrena proračunska sredstva za podporo iz Kohezijskega sklada iz prvega pododstavka se vnesejo v ustrezne proračunske postavke Instrumenta za povezovanje Evrope v proračunu za leto 2014.

Znesek iz prvega pododstavka, prenesen iz Kohezijskega sklada v Instrument za povezovanje Evrope, se izvede z objavo posebnih razpisov, ki zadevajo projekte v zvezi z vzpostavljanjem osrednjega omrežja ali projekte in horizontalne dejavnosti, opredeljene v delu I Priloge I k Uredbi (EU) št. 1316/2013.

Pravila, ki se v skladu z Uredbo (EU) št. 1316/2013 uporabljajo za prometni sektor, se uporabljajo tudi za posebne razpise iz četrtega pododstavka. Izbira projektov, upravičenih do financiranja, do 31. decembra 2016 upošteva nacionalne dodelitve iz Kohezijskega sklada. Od 1. januarja 2017 se sredstva, ki so bila prenesena v Instrument za povezovanje Evrope in za katera niso podeljena za noben projekt prometne infrastrukture, dajo na voljo vsem državam članicam, upravičenim do sredstev iz Kohezijskega sklada, za financiranje projektov prometne infrastrukture v skladu z Uredbo (EU) št. 1316/2013.

Da se zagotovi podpora državam članicam, upravičenim do sredstev Kohezijskega sklada, ki imajo lahko težave pri načrtovanju projektov, ki bi bili dovolj dodelani ali kakovostni, ali oboje, in bi imeli zadostno dodano vrednost za Unijo, se posebna pozornost nameni podpornim ukrepom za program, namenjenim krepitvi institucionalnih zmogljivosti in učinkovitosti javnih uprav in služb v zvezi z razvojem in izvajanjem projektov iz dela I Priloge I k Uredbi (EU) št. 1316/2013. Da se v vseh državah članicah, upravičenih do sredstev Kohezijskega sklada, zagotovi čim učinkovitejše črpanje prenesenih sredstev, lahko Komisija organizira dodatne razpise.

7.   Podpora iz strukturnih skladov za pomoč za najbolj ogrožene v okviru cilja "naložbe za rast in delovna mesta" ne sme biti manjša od 2 500 000 000 EUR in se lahko z dodatno podporo, za katero se država prostovoljno odloči, poveča za največ 1 000 000 EUR.

Komisija z izvedbenim aktom sprejme odločitev o znesku, ki se prenese iz dodelitve strukturnih skladov vsake države članice za pomoč najbolj ogroženim za celotno obdobje. V skladu s tem se na podlagi sorazmernega zmanjšanja na kategorijo regije ustrezno zmanjša dodelitev strukturnih skladov vsake države članice.

Letna odobrena proračunska sredstva za podporo iz strukturnih skladov iz prvega pododstavka se vnesejo v ustrezne proračunske postavke instrumenta pomoči najbolj ogroženim v proračunu za leto 2014.

8.   330 000 000 EUR sredstev strukturnih skladov za cilj "naložbe za rast in delovna mesta" se dodeli inovativnim ukrepom, ki jih Komisija posredno ali neposredno upravlja na področju trajnostnega urbanega razvoja.

9.   Cilju "evropsko teritorialno sodelovanje" se nameni 2,75 % skupnih virov, ki so na voljo za proračunsko obveznost iz skladov za obdobje 2014–2020 (tj. skupno 8 948 259 330 EUR).

10.   Za namene tega člena, členov 18, 91, 93, 95, 99, 120, Priloge I in Priloge X k tej uredbi, pa tudi za namene člena 4 uredbe o ESRR, člena 4 in členi 16 do 23 uredbe o ESS, člena 3(3) uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju se najbolj oddaljena regija Mayotte obravnava kot regija na ravni NUTS 2, ki sodi v kategorijo manj razvitih regij. Za namene člena 3(1) in (2) uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju se Mayotte in Saint-Martin obravnavata kot regiji na ravni NUTS 3.

Člen 93

Neprenosljivost virov med kategorijami regij

1.   Skupna odobrena proračunska sredstva, dodeljena posameznim državam članicam za manj razvite regije, regije v prehodu in bolj razvite regije, niso prenosljiva med navedenimi kategorijami regij.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko Komisija v ustrezno utemeljenih okoliščinah, ki se nanašajo na izvajanje enega ali več tematskih ciljev, sprejme predlog države članice iz njene prve predložitve partnerskega sporazuma ali v ustrezno utemeljenih okoliščinah ob dodelitvi rezerve za uspešnost ali ob pomembnejši reviziji partnerskega sporazuma, naj se do 3 % skupnih odobrenih proračunskih sredstev ene kategorije regij prenese v sredstva druge kategorije regij.

Člen 94

Neprenosljivost virov med cilji

1.   Skupna odobrena proračunska sredstva, dodeljena posameznim državam članicam za cilj "naložbe za rast in delovna mesta" ter za cilj "evropsko teritorialno sodelovanje", niso prenosljiva med tema ciljema.

2.   Komisija lahko z odstopanjem od odstavka 1 za spoštovanje dejanskega prispevka skladov za poslanstvo iz člena 89(1) v ustrezno utemeljenih okoliščinah in ob upoštevanju pogojev, določenih v odstavku 3 z izvedbenim aktom sprejme predlog države članice iz njene prve predložitve partnerskega sporazuma, da se del njenih odobrenih proračunskih sredstev za cilj "evropsko teritorialno sodelovanje" prenese na sredstva namenjena cilju "naložbe za rast in delovna mesta".

3.   Delež za cilj "evropsko teritorialno sodelovanje" v predlogu države članice iz odstavka 2 ni manjši od 35 % vseh sredstev, dodeljenih tej državi članici v zvezi s ciljem "naložbe za rast in delovna mesta" in ciljem "evropsko teritorialno sodelovanje", po prenosu pa ni manjši od 25 % vseh navedenih sredstev.

Člen 95

Dodatnost

1.   Za namene tega člena in Priloge X se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„bruto investicije v osnovna sredstva“ pomenijo pridobitve, zmanjšane za odtujitve, opredmetenih osnovnih sredstev s strani rezidenčnih proizvajalcev v danem obdobju, povečane za določena povečanja vrednosti neproizvedenih sredstev, ki so rezultat proizvodne dejavnosti proizvodnih ali institucionalnih enot, kakor je opredeljeno v Uredbi Sveta (ES) št. 2223/96 (38);

(2)	„osnovna sredstva“ pomenijo vsa opredmetena ali neopredmetena sredstva, ki izhajajo iz proizvodnih procesov in ki se večkrat ali stalno uporabljajo v drugih proizvodnih procesih več kot eno leto;

(3)	„država“ pomeni celoto institucionalnih enot, ki poleg izpolnjevanja svojih političnih pristojnosti in nalog na področju urejanja gospodarstva zagotavljajo predvsem netržne storitve (lahko tudi blago) za osebno ali skupno porabo ter prerazporejajo dohodek in premoženje;

(4)	„javni ali primerljivi strukturni izdatki“ pomenijo bruto investicije v osnovna sredstva države.

2.   Podpora iz skladov za cilj "naložbe za rast in delovna mesta" ne nadomešča javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov države članice.

3.   Države članice ohranijo povprečne letne javne ali primerljive strukturne izdatke za obdobje 2014–2020 vsaj na ravni, ki ustreza referenčni ravni iz partnerskega sporazuma.

Komisija in države članice pri določitvi referenčne ravni iz prvega pododstavka upoštevajo splošne makroekonomske pogoje ter posebne ali izredne razmere, kot so privatizacije, izredna raven javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov države članice v programskem obdobju 2007–2013 ter razvoj drugih kazalnikov javnih naložb. Upoštevajo tudi spremembe nacionalnih dodelitev iz skladov glede na obdobje 2007–2013.

4.   Preverjanje, ali se je za to obdobje ohranila raven javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov pri cilju "naložbe za rast in delovna mesta", se opravi samo v državah članicah, v katerih manj razvite regije zajemajo najmanj 15 % celotnega prebivalstva.

V državah članicah, v katerih manj razvite regije in regije v prehodu zajemajo najmanj 65 % celotnega prebivalstva, se preverjanje opravi na nacionalni ravni.

V državah članicah, v katerih manj razvite regije zajemajo več kot 15 % in manj kot 65 % celotnega prebivalstva, se preverjanje opravi na nacionalni in regionalni ravni. Navedene države članice Komisiji v ta namen predložijo informacije o izdatkih v manj razvitih regijah v vsaki fazi postopka preverjanja.

5.   Preverjanje, ali je bila raven javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov pri cilju "naložbe za rast in delovna mesta" ohranjena, se opravi ob predložitvi partnerskega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: predhodno preverjanje), leta 2018 (v nadaljnjem besedilu: vmesno preverjanje) in leta 2022 (v nadaljnjem besedilu: naknadno preverjanje).

Podrobna pravila za preverjanje dodatnosti so navedena v točki 2 Priloge X.

6.   Če Komisija med naknadnim preverjanjem ugotovi, da država članica ni ohranila referenčne ravni javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov pri cilju "naložbe za rast in delovna mesta" iz partnerskega sporazuma in kot je določeno v Prilogi X, lahko glede na stopnjo nespoštovanja obveznosti izvede finančni popravek, tako da z izvedbenim aktom sprejme odločitev. Komisija pri določanju, ali naj izvede finančni popravek ali ne, upošteva, ali so se gospodarske razmere v državi članici po vmesnem preverjanju bistveno spremenile. Podrobna pravila v zvezi s stopnjami finančnih popravkov so navedena v točki 3 Priloge X.

7.   Odstavki od 1 do 6 se ne uporabljajo za programe v okviru cilja "evropsko teritorialno sodelovanje".

NASLOV II

NAČRTOVANJE

POGLAVJE I

Splošne določbe o skladih

Člen 96

Vsebina, sprejetje in spreminjanje operativnih programov pri cilju "naložbe za rast in delovna mesta"

1.   Operativni program sestoji iz prednostnih osi. Prednostna os se nanaša na en sklad in eno kategorijo regij, razen v primeru Kohezijskega sklada, in brez poseganja v člen 59 ustreza tematskemu cilju ter vključuje eno ali več prednostnih naložb navedenega tematskega cilja v skladu s pravili za posamezni sklad. Prednostna os lahko po potrebi in za povečanje svojega vpliva in uspešnosti v okviru tematsko usklajenega celostnega pristopa:

(a)	zadeva več kot eno kategorijo regij;

(b)	združuje eno ali več dopolnilnih prednostnih naložb iz ESSR, Kohezijskega sklada in ESS v en tematski cilj;

(c)	v ustrezno utemeljenih primerih združuje eno ali več dopolnilnih prednostnih naložb iz različnih tematskih ciljev, da doseže največji prispevek k tej prednostni osi;

(d)	za ESS združuje prednostne naložbe iz različnih tematskih ciljev iz točk (8), (9), (10) in (11) prvega odstavka člena 9, in tako olajša njihov prispevek k drugim prednostnim osem ter z namenom izvajanja družbenih inovacij in mednarodnega sodelovanja.

Države članice lahko združijo dve ali več možnosti iz točk (a) do (d).

2.   Operativni program prispeva k strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter k uresničevanju gospodarske, socialne in teritorialne kohezije, v njem pa se navedejo:

(a)

utemeljitev ali izbira tematskih ciljev, ustreznih prednostnih naložb in odobrenih finančnih sredstev v zvezi s partnerskim sporazumom, ki temelji na opredelitvi regionalnih in po potrebi nacionalnih potreb, vključno s potrebami po soočanju z izzivi, opredeljenimi v ustreznih priporočilih za posamezno državo, sprejetih v skladu s členom 121(2) PDEU, ter ustreznih priporočilih Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) PDEU, ob upoštevanju predhodnega vrednotenja v skladu s členom 55;

(b)

za vsako prednostno os, razen za tehnično podporo: (i) prednostne naložbe in ustrezni posebni cilji; (ii) pričakovani rezultati za posebne cilje in ustrezni kazalniki rezultatov z izhodiščno in ciljno vrednostjo, po potrebi količinsko opredeljeni, v skladu s pravili za posamezni sklad, da bi se okrepila usmerjenost načrtovanja programov v rezultate; (iii) opis vrste in primerov ukrepov, ki jim je namenjena podpora v okviru posamezne prednostne naložbe, in njihovega pričakovanega prispevka h konkretnim ciljem iz točke (i), vključno z vodilnimi načeli za izbiro operacije, pa tudi, kadar je to potrebno, opredelitev glavnih ciljnih skupin, posebnih ozemelj, na katera se nanašajo, vrst upravičencev, načrtovane uporabe finančnih instrumentov in velikih projektov; (iv) kazalniki učinkov, vključno s količinsko ovrednoteno ciljno vrednostjo, ki naj bi prispevali k rezultatom, v skladu s pravili za posamezni sklad, in sicer za vsako posamezno prednostno naložbo; (v) opredelitev faz izvajanja ter finančnih kazalnikov in kazalnikov učinkov in, kjer je primerno, kazalnikov rezultatov ki se uporabljajo kot mejniki in ciljnimi vrednostmi za okvir uspešnosti v skladu s členom 21(1) in Prilogo II; (vi) ustrezne kategorije intervencij po nomenklaturi, ki jo sprejme Komisija, in okvirna razčlenitev načrtovanih virov; (vii) kjer je to primerno, povzetek načrtovane uporabe tehnične podpore, tudi ukrepov za krepitev administrativne usposobljenosti organov, ki sodelujejo pri upravljanju in nadzorovanju programov in upravičencev, kadar so taki ukrepi potrebni;

(c)

za vsako prednostno os, ki zadeva tehnično podporo: (i) posebni cilji; (ii) pričakovani rezultati za vsak konkretni cilj in, kjer je objektivno utemeljeno glede na vsebino ukrepov, ustrezni kazalniki rezultatov z izhodiščno in ciljno vrednostjo v skladu s pravili za posamezni sklad; (iii) opis ukrepov, ki jim je namenjena podpora, in njihovega pričakovanega prispevka h konkretnim ciljem iz točke (i); (iv) kazalniki učinka, ki naj bi prispevali k rezultatom; (v) ustrezne kategorije intervencij po nomenklaturi, ki jo sprejme Komisija, in okvirna razčlenitev načrtovanih virov. Točka (ii) se ne uporablja za primere, če prispevek Unije za prednostno os ali osi v zvezi s tehnično podporo v okviru operativnega programa ne presega 15 000 000 EUR.

(d)

finančni načrt ki obsega sledeče preglednice: (i) preglednice, v katerih je za vsako leto v skladu s členi 60, 120 in 121 določen znesek skupnih odobrenih proračunskih sredstev, predvidenih za podporo iz posameznega sklada, ki opredeljuje zneske, povezane z rezervo uspešnosti; (ii) preglednice, v katerih je za celotno programsko obdobje za operativni program in za vsako prednostno os naveden znesek skupnih odobrenih finančnih sredstev za podporo iz vsakega sklada in nacionalnega sofinanciranja, ki opredeljuje zneske, povezane z rezervo uspešnosti. Za prednostne osi, ki zadevajo več kategorij regij, je v preglednicah za vsako kategorijo regij naveden znesek skupnih odobrenih finančnih sredstev iz skladov in nacionalnega sofinanciranja. Za prednostne osi, ki združujejo prednostne naložbe iz različnih tematskih ciljev, je v preglednici za vsak ustrezen tematski cilj naveden znesek skupnih odobrenih finančnih sredstev iz skladov in nacionalnega sofinanciranja. Če nacionalno sofinanciranje sestavljata javno in zasebno sofinanciranje, se v preglednici navede okvirna razčlenitev med javnim in zasebnim sklopom. V njej se informativno navede predvidena udeležba EIB;

(e)	seznam velikih projektov, za katere se izvajanje načrtuje med programskim obdobjem. Komisija sprejme izvedbene akte glede nomenklature iz točke (b)(vi)in (c)(v) prvega pododstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 150(3).

3.   V operativnem programu je, ob upoštevanju njegove vsebine in ciljev ter partnerskega sporazuma, opisan celostni pristop k teritorialnemu razvoju, pri čemer je prikazano, na kakšen način ta operativni program prispeva k doseganju njegovih ciljev in pričakovanih rezultatov, ter po potrebi navedeno naslednje:

(a)	pristop k uporabi instrumentov lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in načel za opredelitev področij, na katerih se bo izvajal;

(b)	okvirni znesek podpore ESRR celostnim ukrepom za trajnostni urbani razvoj, ki jih je treba izvajati v skladu z določbami člena 7(3) uredbe o ESRR, ter okvirno dodelitev podpore ESS za celostne ukrepe;

(c)	pristop k uporabi instrumenta celostne teritorialne naložbe, razen v primerih pod točko (b), in okvirna, njemu dodeljena finančna sredstva iz vsake posamezne prednostne osi;

(d)	ureditve za medregionalne in transnacionalne ukrepe v okviru operativnih programov z upravičenci, ki se nahajajo vsaj v eni od drugih držav članic;

(e)	kadar države članice in regije sodelujejo v makro-regionalnih strategijah in strategijah za morske bazene, glede na programska področja, kot jih opredelijo države članice, prispevek načrtovanih posegov v okviru programa k tovrstnim strategijam.

4.   V operativnem programu je poleg tega navedeno naslednje:

(a)

po potrebi, opredelitev, ali in kako so obravnavane posebne potrebe geografskih območij, ki jih je najbolj prizadela revščina, ali ciljne skupine, ki jim najbolj grozi diskriminacija ali izključenost, s posebnim poudarkom na marginaliziranih skupnostih, in invalidih, kjer je to primerno pa tudi opredelitev prispevka k celostnemu pristopu, ki je v ta namen določen v partnerskem sporazumu;

(b)

po potrebi, opredelitev, ali in kako se obravnavajo demografski izzivi regij in posebne potrebe območij, ki so prizadeta zaradi hudih in stalnih neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot je navedeno v členu 174 PDEU, in opredelitev prispevka k celostnemu pristopu, ki je v ta namen določen v partnerskem sporazumu.

5.   V operativnem programu se opredelijo:

(a)	organ upravljanja, organ za potrjevanje, kadar je to ustrezno, in revizijski organ;

(b)	organ, kateremu Komisija nakazuje izplačila;

(c)	ukrepi, sprejeti za vključitev ustreznih partnerjev iz člena 5 v pripravo operativnega programa, ter njihova vloga pri izvajanju, spremljanju in vrednotenja operativnega programa.

6.   V operativnem programu je, ob upoštevanju vsebine partnerskega sporazuma in institucionalnega in pravnega okvira držav članic, določeno tudi naslednje:

(a)	mehanizmi, ki zagotavljajo usklajevanje med skladi, EKSRP, ESPR ter drugimi instrumenti financiranja na ravni Unije in nacionalni ravni ter z EIB, ob upoštevanju ustreznih določb iz skupnega strateškega okvira;

(b)

za vsako predhodno pogojenost, določeno v skladu s členom 19 in Prilogo XI, ki se uporablja za operativni program, ocena, ali je predhodna pogojenost izpolnjena na datum predložitve partnerskega sporazuma in operativnega programa, in, kjer predhodna pogojenost ni izpolnjena, opis ukrepov za njegovo izpolnitev, pristojne organe in časovni razpored za te ukrepe v skladu s povzetkom, predloženim v partnerskem sporazumu;

(c)	povzetek ocene administrativnega bremena za upravičence in po potrebi načrtovane ukrepe skupaj z okvirnim časovnim okvirjem, za zmanjševanje administrativnega bremena.

7.   Vsak operativni program, razen tistih, pri katerih se tehnična podpora izvaja v okviru posebnega operativnega programa, v skladu z ustrezno utemeljeno oceno njihove relevantnosti za vsebino in cilje operativnih programov, ki jih pripravi država članica, vključuje opis:

(a)	posebnih ukrepov za upoštevanje okoljevarstvenih zahtev, učinkovite izrabe virov, blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, pripravljenosti na nesreče ter preprečevanja in obvladovanja tveganj pri izbiri operacij;

(b)

posebnih ukrepov za spodbujanje enakih možnosti in boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti med pripravo, oblikovanjem in izvajanjem operativnega programa, zlasti v zvezi z dostopom do financiranja ob upoštevanju potreb različnih ciljnih skupin, ki jim grozi taka diskriminacija, s posebnim poudarkom, da se zagotovi dostopnost invalidnim osebam;

(c)	prispevka operativnega programa k spodbujanju enakosti moških in žensk ter, kadar je ustrezno, ureditev za zagotovitev vključitve vidika enakosti spolov v operativni program in njegovo izvajanje.

Države članice lahko skupaj s predlogom operativnega programa v okviru cilja "naložbe za rast in delovna mesta" predložijo mnenje nacionalnih organov za enakost o ukrepih iz točk (b) in (c) prvega pododstavka.

8.   Kadar država članica pripravi največ en operativni program za vsak sklad, se lahko elementi operativnega programa, ki spadajo v točko (a) prvega pododstavka odstavka 2, točke (a), (c) in (d) odstavka 3, odstavek 4 in odstavek 6, vključijo samo v ustrezne določbe partnerskega sporazuma.

9.   Operativni program se pripravi v skladu z vzorcem. Komisija za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega člena sprejme izvedbeni akt, ki določa ta vzorec. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 150(2).

10.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme odločitev, s katero odobri vse elemente operativnega programa, vključno z njegovimi morebitnimi bodočimi spremembami, ki sodijo v ta člen, razen tistih, ki sodijo v točke (b)(vi), (c)(v) in (e) prvega pododstavka odstavka 2, odstavka 4 in 5, točki (a) in (c) odstavka 6 in odstavek 7, ki ostajajo v pristojnosti držav članic.

11.   Organ upravljanja o vsaki odločitvi, ki spreminja elemente operativnega programa, ki jih ne zajema odločitev Komisije iz odstavka 10, uradno obvesti Komisijo v enem mesecu od datuma te odločitve o spremembi. V tej odločitvi o spremembi je določen datum začetka njene veljavnosti, ki ne sme biti zgodnejši od datuma njenega sprejetja.

Člen 97

Posebne določbe o načrtovanju podpore za skupne instrumente za neomejena jamstva in sekuritizacijo v okviru cilja "naložbe za rast in delovna mesta"

V skladu s členom 28 operativni programi iz točke (b) prvega pododstavka člena 39(4) vključujejo samo elemente iz točke (b)(i), (ii) in (iv) ter točke (d) prvega pododstavka člena 96(2), člena 96(5) in točke (b) člena 96(6).

Člen 98

Skupna podpora iz skladov v okviru cilja "naložbe za rast in delovna mesta"

1.   Iz skladov se lahko zagotovi skupna podpora za operativne programe pri cilju "naložbe za rast in delovna mesta".

2.   ESRR in ESS lahko v duhu dopolnjevanja in ob upoštevanju 10-odstotne omejitve financiranja Unije za vsako prednostno os operativnega programa financirata del operacije, katere stroški so upravičeni do podpore iz drugega sklada na podlagi pravil o upravičenosti, ki se uporabljajo za navedeni sklad, pod pogojem, da so taki stroški potrebni za zadovoljivo izvedbo operacije in so z njo neposredno povezani.

3.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za programe v sklopu cilja "evropsko teritorialno sodelovanje".

Člen 99

Geografska pokritost operativnih programov pri cilju "naložbe za rast in delovna mesta"

Operativni programi za ESRR in ESS se pripravijo na ustrezni geografski ravni in najmanj na ravni NUTS 2 v skladu z institucionalnim in pravnim okvirom države članice, specifičnim za državo članico, razen če se Komisija in država članica dogovorita drugače.

Operativni programi s podporo iz Kohezijskega sklada se pripravijo na nacionalni ravni.

POGLAVJE II

Veliki projekti

Člen 100

Vsebina

ESRR in Kohezijski sklad lahko v okviru operativnega programa ali operativnih programov, za katere se v skladu s členom 96(10) te uredbe ali v okviru člena 8(12) uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju uporablja sklep Komisije, podpirata operacijo, ki vključuje vrsto del, dejavnosti ali storitev, katerih namen je samostojna izvedba nedeljive naloge določene gospodarske ali tehnične narave, ki ima jasno opredeljene cilje in katere skupni upravičeni stroški presegajo 50 000 000 EUR, in v primeru operacij, ki prispevajo k tematskim ciljem iz točke (7) prvega odstavka člena 9, kjer skupni upravičeni stroški presegajo 7 500 000 EUR (v nadaljnjem besedilu: veliki projekt). Finančni instrumenti se ne štejejo za velike projekte.

Člen 101

Informacije, potrebne za odobritev velikega projekta

Preden se veliki projekt odobri, organ upravljanja zagotovi, da so na voljo naslednje informacije:

(a)	podrobnosti o organu, pristojnem za izvajanje velikega projekta, in njegovih zmogljivostih;

(b)	opis naložbe in njene lokacije;

(c)	skupni stroški in skupni upravičeni stroški ob upoštevanju zahtev iz člena 61;

(d)	opravljene študije izvedljivosti, vključno z analizo možnosti, in rezultati;

(e)	analiza stroškov in koristi, vključno z ekonomsko in finančno analizo ter oceno tveganja;

(f)	analiza vpliva na okolje ob upoštevanju potreb po prilagajanju podnebnim spremembam in zmanjšanju vpliva na okolje ter pripravljenosti na nesreče;

(g)	razlaga o načinu, na katerega je velik projekt usklajen z ustreznimi prednostnimi osmi zadevnega operativnega programa ali operativnih programov in predviden prispevek k doseganju posebnih ciljev navedenih prednostnih osi ter pričakovan prispevek k družbeno-gospodarskemu razvoju;

(h)	finančni načrt z vsemi načrtovanimi finančnimi viri in načrtovano podporo iz skladov, EIB ter vsemi drugimi viri financiranja, skupaj s fizičnimi in finančnimi kazalniki za spremljanje napredka, ob upoštevanju ugotovljenih tveganj;

(i)	časovni razpored za izvedbo velikega projekta in, če se pričakuje, da bo obdobje izvajanja daljše od programskega obdobja, faze, za katere se zaprosi za podporo iz skladov med programskim obdobjem.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi na podlagi priznanih najboljših praks določi metodologijo, ki se uporablja pri izvedbi analize stroškov in koristi iz točke (e) prvega odstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 150(2).

Na pobudo države članice lahko informacije iz točk (a) do (i) prvega odstavka ocenijo neodvisni strokovnjaki ob tehnični podpori Komisije, ali, v dogovoru s Komisijo, drugi neodvisni strokovnjaki (v nadaljnjem besedilu: kvalitativni pregled). V drugih primerih države članice posredujejo Komisiji informacije iz točk (a) do (i) prvega odstavka takoj, ko so na voljo.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 149 za določitev metodologije, ki se uporablja pri izvedbi pregleda kakovosti velikega projekta.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obliko za predložitev informacij iz točk (a) do (i) prvega odstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 150(2).

Člen 102

Odločitev o velikem projektu

1.   Kadar je veliki projekt pri pregledu kakovosti neodvisnih strokovnjakov ocenjen pozitivno, lahko organ upravljanja na podlagi svoje ocene informacij iz prvega odstavka člena 101 nadaljuje izbor velikega projekta v skladu s členom 125(3). Organ upravljanja uradno obvesti Komisijo o izbranem velikem projektu. To obvestilo ima naslednje elemente:

(a)

dokument iz točke (c) člena 125(3), v katerem so navedeni: (i) organ, odgovoren za izvajanje velikega projekta; (ii) opis naložbe, njene lokacije, časovnega okvira in predvidenega prispevka velikega projekta k posebnim ciljem zadevne prednostne ali zadevnih prednostnih osi; (iii) skupni stroški in skupni upravičeni stroški ob upoštevanju zahtev iz člena 61; (iv) načrt financiranja ter fizični in finančni kazalniki za spremljanje napredka, ob upoštevanju ugotovljenih tveganj;

(b)	pregled kakovosti neodvisnih strokovnjakov z jasnimi izjavami o izvedljivosti in ekonomski upravičenosti velikega projekta.

Če Komisija z izvedbenimi akti v roku treh mesecev od datuma uradnega obvestila iz prvega pododstavka ni sprejela odločitve o zavrnitvi finančnega prispevka velikemu projektu, ki ga je izbrala država članica, se šteje, da je Komisija finančni prispevek odobrila. Komisija finančni prispevek zavrne le, če pri neodvisnem pregledu kakovosti ugotovi bistvene pomanjkljivosti.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obliko uradnega obvestila iz prvega pododstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 150(3).

2.   V drugih primerih od tistih iz odstavka 1 tega člena Komisija oceni veliki projekt na podlagi informacij iz člena 101, da ugotovi, ali je zahtevek za finančni prispevek za veliki projekt, ki ga izbere organ upravljanja v skladu s členom 125(3), upravičen. Komisija najpozneje tri mesece po datumu predložitve informacij iz člena 101 z izvedbenim aktom sprejme odločitev o odobritvi finančnega prispevka velikemu projektu.

3.   Odobritev Komisije v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1 in odstavkom 2 je pogojena s sklenitvijo prve pogodbe o izvajanju del, v primeru operacij, ki se izvajajo v okviru struktur javno-zasebnega partnerstva, pa s podpisom sporazuma o javno-zasebnem partnerstvu med javnim organom in subjektom zasebnega sektorja, in sicer v roku treh let od datuma odobritve. Komisija lahko na podlagi ustrezno utemeljenega zahtevka države članice, zlasti v primeru zamud zaradi upravnih in sodnih postopkov, povezanih z izvajanjem velikih projektov, vloženega v roku treh let, z izvedbenim aktom sprejme odločitev o podaljšanju obdobja za največ dve leti.

4.   Kadar Komisija ne odobri finančnega prispevka izbranemu velikemu projektu, v svojem sklepu navede razloge za zavrnitev.

5.   Veliki projekti, o katerih se Komisija uradno obvesti v skladu z odstavkom 1 ali ki se ji predložijo v odobritev v skladu z odstavkom 2, so navedeni na seznamu velikih projektov operativnega programa.

6.   Izdatki, povezani z velikim projektom, se lahko vključijo v zahtevek za plačilo po uradnem obvestilu iz odstavka 1 ali po predložitvi v odobritev iz odstavka 2. Kadar Komisija velikega projekta, ki ga izbere organ upravljanja, ne odobri, se izjava o izdatkih po sprejetju sklepa Komisije ustrezno popravi.

Člen 103

Sklep o velikem projektu, za katerega se uporablja večfazno izvajanje

1.   Z odstopanjem od tretjega pododstavka člena 101(1) ter člena 102(1) in (2) se postopki iz odstavkov 2, 3 in 4 tega člena uporabljajo za operacije, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

operacija obsega drugo ali naslednjo fazo velikega projekta v okviru prejšnjega programskega obdobja, za katerega Komisija v skladu z Uredbo (ES) št. 1083/2006 najpozneje 31. decembra 2015 odobri predhodno fazo ali faze; ali v primeru držav članic, ki so k Uniji pristopile po 1. januarju 2013, najpozneje 31. decembra 2016;

(b)	vsota skupnih upravičenih stroškov vseh faz velikega projekta presega ustrezne ravni iz člena 100;

(c)	vloga za veliki projekt in ocena projekta s strani Komisije iz prejšnjega programskega obdobja sta zajeli vse načrtovane faze;

(d)	ni bistvenih sprememb v informacijah o velikem projektu iz prvega odstavka člena 101 te uredbe v primerjavi z informacijami iz vloge za veliki projekt, predložene v skladu z Uredbo (ES) št. 1083/2006, zlasti kar zadeva skupne upravičene izdatke;

(e)	faza velikega projekta, ki naj bi se izvedla v prejšnjem programskem obdobju, je pripravljena ali bo pripravljena za namensko uporabo do roka za predložitev dokumentov o zaključku za ustrezni operativni program ali programe, kakor je opredeljeno v sklepu Komisije.

2.   Organ upravljanja lahko nadaljuje izbiranje velikega projekta v skladu s členom 125(3) in predloži obvestilo z vsemi elementi iz točke (a) prvega pododstavka člena 102(1), skupaj s potrdilom, da je izpolnjen pogoj iz točke (d) odstavka 1 tega člena. Pregled kakovosti informacij s strani neodvisnih strokovnjakov ni potreben.

3.   Če Komisija z izvedbenimi akti v roku treh mesecev od datuma uradnega obvestila iz odstavka 2 ni sprejela odločitve o zavrnitvi finančnega prispevka velikemu projektu, ki ga je izbral organ upravljanja, se šteje, da je Komisija finančni prispevek velikemu projektu odobrila. Komisija zavrne finančni prispevek velikemu projekte le, če so se informacije iz točke (d) odstavka 1 bistveno spremenile ali če veliki projekt ni skladen z ustrezno prednostno osjo zadevnega operativnega programa ali programov.

4.   Člen 102(3) do (6) se uporablja za odločitve o velikem projektu, za katerega se uporablja večfazno izvajanje.

POGLAVJE III

Skupni akcijski načrt

Člen 104

Področje uporabe

1.   Skupni akcijski načrt je operacija, katere področje uporabe je opredeljeno in ki se upravlja glede na učinek in rezultate, ki se z njo dosežejo. Vključuje projekt ali skupino projektov, katerega oziroma katerih bistvo ni zagotavljanje infrastrukture in za izvajanje katerega oziroma katerih je odgovoren upravičenec v okviru operativnega programa ali programov. Realizacije in rezultate skupnega akcijskega načrta skupaj določita država članica in Komisija, prispevajo pa k posebnim ciljem operativnih programov in so podlaga za podporo iz skladov. Rezultati se nanašajo na neposredni vpliv skupnega akcijskega načrta. Upravičenec v skupnem akcijskem načrtu je oseba javnega prava. Skupni akcijski načrti ne štejejo kot veliki projekti.

2.   Javni izdatki, ki se dodelijo skupnemu akcijskemu načrtu, znašajo najmanj 10 000 000 EUR ali 20 % javne podpore operativnega programa ali programov, odvisno od tega, katera vrednost je nižja. Za namene izvajanja pilotnega projekta se lahko najnižji javni izdatki, dodeljeni enemu akcijskemu načrtu za vsak operativni program zmanjšajo na 5 000 000 EUR.

3.   Odstavek 2 se ne uporablja za operacije, ki so podprte v okviru pobude za zaposlovanje mladih.

Člen 105

Priprava skupnih akcijskih načrtov

1.   Predlog skupnega akcijskega načrta lahko predloži država članica, organ upravljanja ali katera koli imenovana oseba javnega prava ob ali po predložitvi zadevnih operativnih programov. Ta predlog zajema vse informacije iz člena 106.

2.   Skupni akcijski načrt zajema del obdobja med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2023. Realizacije in rezultati skupnega akcijskega načrta zagotovijo upravičenost do povračila stroškov samo, če so bili doseženi po datumu sklepa o odobritvi skupnega akcijskega načrta iz člena 107 in pred koncem določenega obdobja izvajanja, opredeljenega v tem sklepu.

Člen 106

Vsebina skupnih akcijskih načrtov

Skupni akcijski načrt zajema:

(1)

analizo razvojnih potreb in ciljev, ki ga upravičujejo, ob upoštevanju ciljev operativnih programov ter, kadar je ustrezno, ustreznih priporočil za posamezne države in širokih smernic gospodarskih politik držav članic in Unije v skladu s členom 121(2) PDEU ter ustreznih priporočil Sveta, ki jih države članice upoštevajo v svojih politikah zaposlovanja v skladu s členom 148(4) PDEU;

(2)	okvir z opisom razmerja med splošnimi in posebnimi cilji skupnega akcijskega načrta, mejnikov in ciljnih vrednosti učinka in rezultatov ter projektov ali vrst predvidenih projektov;

(3)	skupne in posebne kazalnike za spremljanje realizacij in rezultatov, kadar je ustrezno, po prednostnih oseh;

(4)	informacije o geografski pokritosti in ciljnih skupinah skupnega akcijskega načrta;

(5)	predvideno obdobje njegovega izvajanja;

(6)	analizo njegovih vplivov na spodbujanje enakosti moških in žensk in boj proti diskriminaciji;

(7)	analizo njegovih vplivov na spodbujanje trajnostnega razvoja, kadar je to ustrezno;

(8)

njegove izvedbene določbe, ki vključujejo: (a) imenovanje upravičenca, odgovornega za izvedbo skupnega akcijskega načrta, zagotovitev jamstev o njegovi usposobljenosti na zadevnem področju ter njegovih upravnih zmogljivostih in zmogljivostih za finančno upravljanje; (b) ureditve za usmerjanje skupnega akcijskega načrta v skladu s členom 108; (c) ureditve za spremljanje in vrednotenje skupnega akcijskega načrta, vključno z ureditvami, ki zagotavljajo kakovost, zbiranje in shranjevanje podatkov o doseganju mejnikov, učinkov in rezultatov; (d) ureditve, ki zagotavljajo širjenje informacij in obveščanje o skupnem akcijskem načrtu in skladih;

(9)

finančne ureditve skupnega akcijskega načrta, ki vključujejo: (a) stroške doseganja mejnikov, ciljnih vrednosti učinka in rezultatov iz točke 2 na podlagi metod iz člena 67(5) te uredbe in člena 14 uredbe o ESS; (b) okvirni časovni načrt opravljanja plačil upravičencu, povezan z mejniki in ciljnimi vrednostmi; (c) finančni načrt po operativnih programih in prednostnih oseh, vključno s skupnim upravičenim zneskom in zneskom javnih izdatkov.

Komisija za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega člena sprejme izvedbene akte, ki določajo obliko vzorca za skupni akcijski načrt. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 150(2).

Člen 107

Odločitev o skupnem akcijskem načrtu

1.   Komisija oceni skupni akcijski načrt na podlagi informacij iz člena 106, da določi, ali je podpora iz skladov upravičena.

Kadar Komisija v dveh mesecih po predložitvi predloga za skupni akcijski načrt ugotovi, da ta ne izpolnjuje zahtev za oceno iz člena 104, državo članico obvesti o svojih pripombah. Država članica Komisiji zagotovi vse potrebne zahtevane dodatne informacije in po potrebi ustrezno popravi skupni akcijski načrt.

2.   Če so bile vse pripombe ustrezno upoštevane, Komisija z izvedbenim aktom sprejme odločitev o odobritvi skupnega akcijskega načrta najpozneje štiri mesece potem, ko ga je država članica predložila, vendar ne pred sprejetjem zadevnih operativnih programov.

3.   V sklepu iz odstavka 2 se navedejo upravičenec ter splošni in posebni cilji skupnega akcijskega načrta, mejniki in ciljnimi vrednostmi učinka in rezultatov, stroški doseganja navedenih mejnikov, ciljnih vrednosti učinka in rezultatov ter finančni načrt po operativnih programih in prednostnih oseh, vključno s skupnim upravičenim zneskom in zneskom javnih izdatkov, obdobjem izvajanja skupnega akcijskega načrta in, kjer je ustrezno, geografska pokritost in ciljne skupine skupnega akcijskega načrta.

4.   Kadar Komisija z izvedbenim aktom zavrne podporo iz skladov, dodeljeno za skupni akcijski načrt, uradno obvesti državo članico o razlogih v roku iz odstavka 2.

Člen 108

Usmerjevalni odbor in sprememba skupnega akcijskega načrta

1.   Država članica ali organ upravljanja ustanovi usmerjevalni odbor za skupni akcijski načrt, ki ni isti kot odbor za spremljanje ustreznih operativnih programov. Usmerjevalni odbor se sestane najmanj dvakrat letno in poroča organu upravljanja. Organ upravljanja obvesti pristojni odbor za spremljanje o rezultatih dela usmerjevalnega odbora in napredku pri izvajanju skupnega akcijskega načrta v skladu s točko (e) člena 110(1) in točko (a) člena 125(2).

Sestavo usmerjevalnega odbora določi država članica v soglasju z ustreznim organom upravljanja ob upoštevanju načela partnerstva.

Komisija lahko sodeluje pri delu usmerjevalnega odbora v svetovalni vlogi.

2.   Usmerjevalni odbor izvaja naslednje dejavnosti:

(a)	pregleda napredek pri doseganju mejnikov, realizacij in rezultatov skupnega akcijskega načrta;

(b)	preuči in odobri predlog za spremembo skupnega akcijskega načrta, da se upoštevajo vsi dejavniki, ki vplivajo na njegovo uspešnost.

3.   Zahtevki za spremembo skupnih akcijskih načrtov, ki jih Komisiji predloži država članica, so ustrezno utemeljeni. Komisija oceni upravičenost zahtevka za spremembo ob upoštevanju informacij, ki jih zagotovi država članica. Komisija lahko da pripombe in država članica Komisiji zagotovi vse potrebne dodatne informacije. Komisija z izvedbenim aktom sprejme odločitev o zahtevku za spremembo najpozneje tri mesece potem, ko ga je država članica predložila, pod pogojem, da so bile vse pripombe Komisije ustrezno upoštevane. Sprememba začne veljati z datumom odločitve, razen če ni v njej določeno drugače.

Člen 109

Finančno upravljanje in nadzor skupnega akcijskega načrta

1.   Izplačila upravičencu skupnega akcijskega načrta se obravnavajo kot pavšalni zneski ali standardne lestvice stroškov na enoto. Zgornja meja pavšalnih zneskov iz točke (c) prvega pododstavka člena 67(1) se ne uporablja.

2.   Cilj finančnega upravljanja, nadzora in revizije skupnega akcijskega načrta je izključno preveriti, ali so izpolnjeni pogoji za izplačila iz sklepa o odobritvi skupnega akcijskega načrta.

3.   Upravičenec skupnega akcijskega načrta in organi, ki delujejo pod njegovo pristojnostjo, lahko pri stroških izvajanja operacij uporabijo lastne računovodske prakse. Za te računovodske prakse in dejanske stroške upravičenca, ni potrebna revizija, ki jo izvaja revizijski organ ali Komisija.

NASLOV III

SPREMLJANJE, VREDNOTENJE, OBVEŠČANJE IN KOMUNICIRANJE

POGLAVJE I

Spremljanje in vrednotenje

Člen 110

Naloge odbora za spremljanje

1.   Odbor za spremljanje preverja zlasti:

(a)	vse dejavnike, ki vplivajo na delovanje operativnega programa;

(b)	napredek, dosežen pri izvajanju načrta vrednotenja in nadaljnje spremljanje ugotovitev vrednotenja;

(c)	izvajanje komunikacijske strategije;

(d)	izvajanje velikih projektov;

(e)	izvajanje skupnih akcijskih načrtov;

(f)	ukrepe za spodbujanje enakosti moških in žensk, enakih možnosti ter za boj proti diskriminaciji, vključno z dostopnostjo za invalidne osebe;

(g)	ukrepe za spodbujanje trajnostnega razvoja;

(h)	kjer predhodni pogoji, ki se uporabljajo, niso izpolnjeni na datum predložitve partnerskega sporazuma in operativnega programa, odbor preverja tudi napredek pri izpolnjevanju predhodnih pogojev, ki se uporabljajo;

(i)	finančne instrumente.

2.   Z odstopanjem od člena 49(3), odbor za spremljanje preveri in odobri:

(a)	metodologijo in merila, uporabljena za izbor operacije;

(b)	letna in končna poročila o izvajanju;

(c)	načrt vrednotenja za operativni program in spremembe načrta vrednotenja, tudi če gre za del skupnega načrta vrednotenja na podlagi člena 114(1);

(d)	komunikacijsko strategijo za operativni program in morebitne spremembe strategije;

(e)	predlog organa upravljanja za spremembo operativnega programa.

Člen 111

Poročila o izvajanju za cilj "naložbe za rast in delovna mesta"

1.   Država članica do 31. maja 2016 in do istega datuma vsakega naslednjega leta do vključno leta 2023 Komisiji predloži letno poročilo o izvajanju v skladu s členom 50(1). Poročilo, predloženo leta 2016, zajema finančni leti 2014 in 2015 ter obdobje med začetnim datumom upravičenosti izdatkov in 31. decembrom 2013.

2.   Za poročila, ki se predložijo v letih 2017 in 2019, je rok iz odstavka 1 30. junij.

3.   Letna poročila o izvajanju vsebujejo informacije o:

(a)	izvajanju operativnega programa v skladu s členom 50(2);

(b)	napredku pri pripravi in izvajanju velikih projektov ter skupnih akcijskih načrtov.

4.   V letnih poročilih o izvajanju, predloženih leta 2017 in 2019, se navedejo in ocenjujejo informacije iz člena 50(4) oziroma (5) ter informacije iz odstavka 3 tega člena, skupaj z naslednjimi informacijami:

(a)	napredkom pri izvajanju načrta vrednotenja in nadaljnjem spremljanju ugotovitev vrednotenja;

(b)	rezultati ukrepov informiranja in obveščanja javnosti o skladih, izvedenih v okviru komunikacijske strategije;

(c)	vključitvijo partnerjev v izvajanje, spremljanje in vrednotenje operativnega programa.

V letnih poročilih o izvajanju, predloženih leta 2017 in 2019, se lahko odvisno od vsebine in ciljev operativnih programov ter informacij o elementih, določijo informacije in oceni naslednje:

(a)	napredek pri izvajanju celostnega pristopa k teritorialnemu razvoju, vključno z razvojem regij, ki se soočajo z demografskimi izzivi in trajnimi ali naravnimi ovirami, trajnostnim urbanim razvojem in lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost, v okviru operativnega programa;

(b)	napredek pri izvajanju ukrepov za krepitev zmogljivosti organov in upravičencev države članice za upravljanje in uporabo skladov;

(c)	napredek pri izvajanju medregionalnih in transnacionalnih ukrepov;

(d)	kjer je primerno, prispevek k makroregijskim strategijam in strategijam morskih bazenov;

(e)	posebni ukrepi za spodbujanje enakosti moških in žensk ter preprečevanje diskriminacije, zlasti z dostopnostjo za invalidne osebe, ter ureditvijo, ki se izvaja za vključitev vidika enakosti spolov v operativni program in operacije;

(f)	ukrepi, sprejeti za spodbujanje trajnostnega razvoja v skladu s členom 8;

(g)	rezultati ukrepov informiranja in obveščanja javnosti o skladih, izvedenih v okviru komunikacijske strategije;

(h)

napredek pri izvajanju ukrepov za obravnavanje posebnih potreb geografskih območij, ki jih je najbolj prizadela revščina, ali ciljnih skupin z največjim tveganjem diskriminacije ali socialne izključenosti, s posebnim poudarkom na marginaliziranih skupnostih, invalidnih osebah, dolgotrajno nezaposlenimi in brezposelnimi mladimi, vključno z porabljenimi finančnimi viri, kadar je ustrezno.

Z odstopanjem od prvega in drugega pododstavka in da se zagotovi skladnost med partnerskim sporazumom in poročilom o napredku države članice z največ enim operativnim programom na sklad lahko vključijo informacije v zvezi s predhodnimi pogoji iz člena 50(3), informacije iz člena 50(4) in informacije iz točk (a), (b), (c) in (h) drugega pododstavka tega odstavka v poročilo o napredku namesto v letni poročili o izvajanju, predloženi v letih 2017 in 2019, in končno poročilo o izvajanju, brez poseganja v točko (b) člena 110(2).

5.   Komisija za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega člena sprejme izvedbene akte, ki vzpostavljajo vzorce letnih in končnih poročil o izvajanju. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 150(2).

Člen 112

Predložitev finančnih podatkov

1.   Države članice Komisiji za namene spremljanja za vsak operativni program in po prednostnih oseh do 31. januarja, 31. julija in 31. oktobra v elektronski obliki predložijo:

(a)	upravičene skupne in javne stroške operacij ter število operacij, izbranih za podporo;

(b)	skupne upravičene izdatke, ki jih upravičenci predložijo organu upravljanja.

2.   Podatki, ki se predložijo do 31. januarja, se razčlenijo po kategoriji ukrepov. Za to predložitev podatkov se šteje, da izpolnjuje zahtevo za predložitev finančnih podatkov iz člena 50(2).

3.   V podatke, ki se pošljejo do 31. januarja in do 31. julija, se vključi predvideni znesek, za katerega nameravajo države članice predložiti zahtevke za izplačilo za tekoče in naslednje finančno leto.

4.   Presečni datum za podatke, predložene v skladu s tem členom, je konec meseca, ki je pred mesecem predložitve.

5.   Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega člena Komisija sprejme izvedbene akte o vzpostavitvi vzorca, ki se uporablja za predložitev finančnih podatkov Komisiji za namene spremljanja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 150(3).

Člen 113

Poročilo o koheziji

Poročilo Komisije iz člena 175 PDEU vključuje:

(a)	opis napredka, doseženega pri zagotavljanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, vključno s socialno-ekonomskimi razmerami in razvojem regij ter vključitvijo prednostnih nalog Unije;

(b)	opis vloge skladov, financiranja EIB in drugih instrumentov ter vpliva drugih politik Unije in nacionalnih politik pri doseženem napredku;

(c)	kjer je primerno, navedbo prihodnjih ukrepov in politik Unije, potrebnih za okrepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter izpolnjevanje prednostnih nalog Unije.

Člen 114

Vrednotenje

1.   Organ upravljanja ali država članica pripravi načrt vrednotenja za enega ali več operativnih programov. Načrt vrednotenja se predloži odboru za spremljanje najkasneje eno leto po sprejetju operativnega programa.

2.   Organi upravljanja do 31. decembra 2022 Komisiji za vsak operativni program predložijo poročilo s povzetkom ugotovitev vrednotenj, opravljenih med programskim obdobjem in glavnimi realizacijami in rezultati operativnega programa, s pripombami na posredovane informacije.

3.   Komisija izvaja naknadna vrednotenja v tesnem sodelovanju z državami članicami in organi upravljanja.

4.   Odstavka 1 in 2 tega člena se ne uporabljata za namenske programe iz točke (b) prvega pododstavka člena 39(4).

POGLAVJE II

Obveščanje in komuniciranje

Člen 115

Obveščanje in komuniciranje

1.   Države članice in organi upravljanja so pristojni za:

(a)	pripravo komunikacijskih strategij;

(b)	vzpostavitev enotne spletne strani ali enotnega spletnega portala z informacijami o vseh operativnih programih v zadevni državi članici in dostopom do njih, vključno z informacijami o časovni razporeditvi izvajanja programov in s tem povezanih procesov javnega posvetovanja;

(c)	obveščanje morebitnih upravičencev o možnostih financiranja v okviru operativnih programov;

(d)	obveščanje državljanov Unije o vlogi in dosežkih kohezijske politike in skladov z ukrepi obveščanja in komuniciranja o rezultatih in vplivu partnerskih sporazumov, operativnih programov in operacij.

2.   Države članice ali organi upravljanja za zagotovitev preglednosti pri podpori iz skladov vodijo seznam operacij po operativnih programih in skladih v obliki preglednic, ki omogočajo razvrščanje, iskanje, izpis in primerjanje podatkov ter njihovo enostavno objavo na spletu, na primer v formatu CVS ali XML. Seznam operacij je dostopen na enotni spletni strani ali enotnem spletnem portalu, kjer sta na voljo seznam in povzetek vseh operativnih programov v navedeni državi članici.

Da bi zasebni sektor, civilno družbo ali nacionalno javno upravo spodbudili k ponovni uporabi seznama operacij, se lahko na spletni strani jasno navedejo veljavna pravila za izdajo dovoljenj, v skladu katerimi so zadevni podatki objavljeni.

Seznam operacij se posodobi najmanj vsakih šest mesecev.

Minimalne informacije, ki se navedejo v seznamu operacij, so navedene v Prilogi XII.

3.   Podrobna pravila v zvezi z informacijskimi in komunikacijskimi ukrepi, namenjenimi javnosti, ter ukrepi informiranja za prijavitelje in upravičence so določena v Prilogi XII.

4.   Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi s tehničnimi značilnostmi informacijskih in komunikacijskih ukrepov za posamezno operacijo ter navodila za oblikovanje simbola in opredelitev standardnih barv. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 150(3).

Člen 116

Komunikacijska strategija

1.   Država članica ali organi upravljanja pripravijo komunikacijsko strategijo za vsak operativni program. Lahko se pripravi skupna komunikacijska strategija za več operativnih programov. V komunikacijski strategiji se v skladu z načelom sorazmernosti upošteva obseg zadevnega operativnega programa ali programov.

Komunikacijska strategija vključuje elemente iz Priloge XII.

2.   Komunikacijska strategija se najpozneje šest mesecev po sprejetju zadevnega operativnega programa ali programov v skladu s točko (d) člena 110(2) predloži v odobritev odboru za spremljanje.

Kadar se za več operativnih programov pripravi skupna komunikacijska strategija, ki zadeva več odborov za spremljanje, lahko države članice določijo en odbor za spremljanje, ki bo ob posvetovanju z drugimi ustreznimi odbori za spremljanje pristojen za odobritev skupne komunikacijske strategije in kakršnih koli poznejših sprememb te strategije.

Država članica ali organi upravljanja lahko med programskim obdobjem komunikacijsko strategijo po potrebi spremenijo. Organ upravljanja predloži spremenjeno komunikacijsko strategijo v odobritev odboru za spremljanje v skladu s točko (d) člena 110(2).

3.   Z odstopanjem od tretjega pododstavka odstavka 2, organ upravljanja v skladu s točko (c) člena 110(1) najmanj enkrat letno obvesti odbor za spremljanje ali pristojne odbore o napredku pri izvajanju komunikacijske strategije iz točke (c) člena 110(1) in analizi rezultatov, pa tudi o dejavnostih obveščanja in komuniciranja, ki jih načrtuje za naslednje leto. Če meni, da je primerno, odbor za spremljanje poda mnenje o dejavnostih, načrtovanih za prihodnje leto.

Člen 117

Uradniki za obveščanje in komuniciranje ter njihove mreže

1.   Vsaka država članica imenuje uradnika za obveščanje in komuniciranje za usklajevanje ukrepov obveščanja in komuniciranja v zvezi z enim ali več skladi, vključno z ustreznimi programi za cilj "evropsko teritorialno sodelovanje", ter o tem obvesti Komisijo.

2.   Uradnik za obveščanje in komuniciranje je pristojen za usklajevanje nacionalne komunikacijske mreže sklada, kjer takšna mreža obstaja, oblikovanje in vzdrževanje spletne strani ali spletnega portala iz Priloge XII in zagotavljanje pregleda ukrepov komuniciranja, ki se izvajajo na ravni države članice.

3.   Vsak organ upravljanja imenuje eno osebo, ki je odgovorna za obveščanje in komuniciranje na ravni operativnih programov, ter o tem obvesti Komisijo. Kjer je to primerno je lahko ena oseba imenovana za več operativnih programov.

4.   Komisija vzpostavi mreže Unije, sestavljene iz članov, ki jih imenujejo države članice, za izmenjavo informacij glede rezultatov izvajanja komunikacijskih strategij, izmenjavo izkušenj z izvajanjem ukrepov obveščanja in komuniciranja ter izmenjavo dobrih praks.

NASLOV IV

TEHNIČNA PODPORA

Člen 118

Tehnična podpora na pobudo Komisije

Skladi lahko ob upoštevanju odbitkov, določenih v skladu s členom 91(3), financirajo tehnično podporo do zgornje meje 0,35 % letnih dodeljenih sredstev.

Člen 119

Tehnična podpora držav članic

1.   Znesek skladov, ki se dodeli tehnični podpori, je omejen na 4 % skupnega zneska skladov, dodeljenega operativnim programom v državi članici za vsako kategorijo regij v okviru cilja "naložbe za rast in delovna mesta", kjer je primerno.

Države članice lahko posebna sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih vključijo v izračun omejitve za celotni znesek sredstev, dodeljen vsaki državi članici za tehnično podporo.

2.   Iz vsakega sklada se lahko financirajo operacije tehnične podpore, ki izpolnjujejo pogoje za financiranje iz katerega koli drugega sklada. Brez poseganja v odstavek 1, dodeljena sredstva za tehnično podporo iz sklada ne presegajo 10 % vseh sredstev, ki se dodelijo iz navedenega sklada operativnim programom v državi članici za posamezne kategorije regij v okviru cilja "naložbe za rast in delovna mesta", kjer je to primerno.

3.   Z odstopanjem od člena 70(1) in (2) se lahko operacije tehnične podpore izvajajo zunaj programskega območja, vendar v Uniji, pod pogojem, da so te operacije koristne za operativni program ali, če gre za operativni program tehnične podpore, za druge zadevne programe.

4.   V primeru strukturnih skladov, kadar se dodeljena sredstva iz odstavka 1 uporabijo za financiranje operacij tehnične podporo v zvezi z več kot eno kategorijo regij, se lahko izdatki, povezani s temi operacijami, predvidijo in sorazmerno uporabijo v okviru prednostne osi, ki združuje različne kategorije regij, pri čemer se dodeljena sredstva v okviru vsake kategorije regij upoštevajo kot delež skupno dodeljenih sredstev državi članici.

5.   Kadar skupni znesek sredstev, ki so državi članici dodeljena v okviru cilja "naložbe za rast in delovna mesta", ne presega 1 000 000 000 EUR, se lahko z odstopanjem od odstavka 1 znesek, dodeljen za tehnično podporo, poveča do 6 % tega skupnega zneska ali 50 000 000 EUR, kar predstavlja manjši končni znesek.

6.   Tehnična podpora se zagotovi v obliki financiranja prednostne osi iz enega sklada v okviru operativnega programa ali posebnega operativnega programa ali obeh.

NASLOV V

FINANČNA PODPORA IZ SKLADOV

Člen 120

Določitev stopenj sofinanciranja

1.   Z odločitvijo Komisije o sprejetju operativnega programa se določi stopnja sofinanciranja in največji znesek podpore iz skladov za vsako prednostno os. Če prednostna os zadeva več kot eno kategorijo regij ali več kot en sklad, odločitev Komisije po potrebi določi stopnjo sofinanciranja po kategorijah regij in skladih.

2.   V sklepu Komisije se za vsako prednostno os določi, ali se stopnja sofinanciranja za prednostno os uporablja za:

(a)	skupne upravičene izdatke, vključno z javnimi in zasebnimi izdatki, ali

(b)	upravičene javne izdatke.

3.   Stopnja sofinanciranja na ravni vsake prednostne osi in, kjer je primerno, glede na kategorijo regije ali sklad, operativnega programa pri cilju "naložbe za rast in delovna mesta" ne presega:

(a)	85 % za Kohezijski sklad;

(b)

85 % za manj razvite regije držav članic, katerih povprečni BDP na prebivalca za obdobje 2007–2009 je bil nižji od 85 % povprečja EU-27 v istem obdobju, in za najbolj oddaljene regije, vključno z dodatnimi sredstvi, dodeljenimi najbolj oddaljenim regijam v skladu s točko (e) člena 92(1) in členom 4(2) uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju;

(c)

80 % za manj razvite regije držav članic, razen tistih iz točke (b), in za vse regije, katerih BDP na prebivalca, uporabljen kot merilo upravičenosti, za programsko obdobje 2007–2013 je bil nižji od 75 % povprečja EU-25 za isto referenčno obdobje, vendar zdaj presega 75 % povprečnega BDP EU-27, ter za regije, opredeljene v členu 8(1) Uredbe (EU) št. 1083/2006, ki za programsko obdobje 2007–2013 prejemajo prehodno pomoč;

(d)	60 % za regije v prehodu, razen tistih iz točke (c);

(e)	50 % za bolj razvite regije, razen tistih iz točke (c).

Za obdobje od 1. januarja 2014 do 30. junija 2017 stopnja sofinanciranja na ravni vsake prednostne osi vseh operativnih programov na Cipru ne presega 85 %.

Komisija opravi pregled, da oceni upravičenost ohranitve te stopnje sofinanciranja iz drugega pododstavka po 30. juniju 2017 in po potrebi predloži zakonodajni predlog pred 30. junijem 2016.

Stopnja sofinanciranja na ravni vsake prednostne osi operativnih programov v okviru cilja "evropsko teritorialno sodelovanje" ne presega 85 %.

Najvišja stopnja sofinanciranja iz točk (b), (c), (d) in (e) prvega pododstavka se zviša za vsako prednostno os, ki izvaja pobudo za zaposlovanje mladih, kadar je prednostna os namenjena socialni inovaciji ali transnacionalnemu sodelovanju ali kombinaciji obeh. To zvišanje se določi v skladu s pravili za posamezni sklad.

4.   Stopnja sofinanciranja dodatnih dodeljenih sredstev v skladu s točko (e) členom 92(1) za regije na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Akta o pristopu iz leta 1994, ne presega 50 %.

5.   Najvišja stopnja sofinanciranja iz odstavka 3 na ravni prednostne osi se zviša za deset odstotnih točk, kadar se prednostna os v celoti izvaja s finančnimi instrumenti ali lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost.

6.   Prispevek iz skladov za vsako prednostno os znaša najmanj 20 % upravičenih javnih izdatkov.

7.   V okviru operativnega programa se lahko določi posebna prednostna os s stopnjo sofinanciranja do 100 % za podporo operacijam, ki se izvajajo s finančnimi instrumenti, vzpostavljenimi na ravni Unije, ki jih neposredno ali posredno upravlja Komisija. Če se v ta namen določi posebna prednostna os, se podpora v okviru te osi ne sme izvajati z drugimi sredstvi.

Člen 121

Prilagoditev stopenj sofinanciranja

Stopnja sofinanciranja prednostne osi iz skladov se lahko prilagodi, da se upoštevajo:

(1)	pomen prednostne osi za izvajanje strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ob upoštevanju posebnih vrzeli, ki jih je potrebno obravnavati;

(2)	varstvo in izboljševanje okolja, zlasti z uporabo previdnostnega načela, načela preventivnega ukrepanja in načela „onesnaževalec plača“;

(3)	stopnje zbiranja zasebnega financiranja;

(4)

pokritost območij, ki so hudo in stalno prizadeta zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer: (a) otoške države članice, upravičene v okviru Kohezijskega sklada, in drugi otoki, razen če na njih leži glavno mesto države članice ali imajo trdno povezavo s celino; (b) gorska območja, kakor so opredeljena v nacionalni zakonodaji države članice; (c) redko (tj. manj kot 50 prebivalcev na kvadratni kilometer) in zelo redko (manj kot 8 prebivalcev na kvadratni kilometer) poseljena območja; (d) vključitev najbolj oddaljenih regij iz člena 349 PDEU.

ČETRTI DEL

SPLOŠNE DOLOČBE, KI VELJAJO ZA SKLADE IN ESPR

NASLOV I

UPRAVLJANJE IN NADZOR

POGLAVJE I

Sistemi upravljanja in nadzora

Člen 122

Odgovornosti držav članic

1.   Države članice zagotovijo vzpostavitev sistemov upravljanja in nadzora za operativne programe v skladu s členi 72, 73 in 74.

2.   Države članice preprečujejo, ugotavljajo in odpravljajo nepravilnosti ter izterjajo neupravičeno plačane zneske skupaj z zamudnimi obrestmi. O nepravilnostih, ki presegajo 10 000 EUR v obliki prispevkov iz skladov, obvestijo Komisijo, ki jo tudi redno obveščajo o pomembnem napredku zadevnih upravnih in sodnih postopkov.

Države članice Komisije o nepravilnostih ne obvestijo v naslednjih primerih:

(a)	kadar je edini vidik nepravilnosti celotna ali delna neizvedba operacije, vključene v sofinanciran operativni program, zaradi stečaja upravičenca;

(b)	kadar jih je upravičenec sporočil organu za upravljanje ali organu za potrjevanje prostovoljno, preden jih kateri od organov odkrije, pred plačilom javnega prispevka ali po njem;

(c)	kadar jih odkrije in popravi organ za upravljanje ali organ za potrjevanje pred vključitvijo zadevnih izdatkov v izkaz o izdatkih, predložen Komisiji.

V vseh ostalih primerih, zlasti pred stečajem ali v primerih suma goljufije, se o odkritih nepravilnostih in povezanih preventivnih in popravnih ukrepih poroča Komisiji.

Če zneskov, ki so bili neupravičeno plačani upravičencu, ni mogoče izterjati zaradi krivde ali malomarnosti države članice, je država članica odgovorna za vračilo zadevnih zneskov v proračun Unije. Države članice se lahko odločijo, da ne izterjajo neupravičeno plačanega zneska, če znesek, ki naj bi se izterjal od upravičenca, brez obresti, ne presega 250 EUR v obliki prispevkov iz sklada.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 149, s katerimi sprejme dodatna natančna pravila o merilih za določanje primerov nepravilnosti, ki jih je potrebno prijaviti, podatkih, ki jih je potrebno zagotoviti, ter o pogojih in postopkih, ki se uporabljajo pri določanju, ali morajo države članice povrniti neizterljive zneske.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pogostost poročanja o nepravilnostih in obliko poročanja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 150(2).

3.   Države članice zagotovijo, da je najpozneje do 31. decembra 2015 vse izmenjave informacij med upravičenci in organom upravljanja, organom za potrjevanje, revizijskim organom in posredniškimi organi mogoče izvesti s sistemi elektronske izmenjave podatkov.

Sistemi iz prvega pododstavka olajšajo interoperabilnost z okviri Unije in nacionalnimi okviri ter omogočajo, da upravičenci predložijo vse informacije iz prvega pododstavka z enim prenosom.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi natančna pravila glede izmenjave informacij iz tega odstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 150(3).

4.   Odstavek 3 se ne uporablja za ESPR.

POGLAVJE II

Organi upravljanja in nadzora

Člen 123

Imenovanje organov

1.   Vsaka država članica kot organ upravljanja za vsak operativni program imenuje nacionalni, regionalni ali lokalni javni organ ali telo ali zasebno telo. Isti organ upravljanja se lahko imenuje za več kot en operativni program.

2.   Država članica kot organ za potrjevanje vsakega operativnega programa brez poseganja v odstavek 3 imenuje nacionalni, regionalni ali lokalni javni organ ali telo. Isti organ za potrjevanje se lahko imenuje za več kot en operativni program.

3.   Država članica lahko za operativni program imenuje organ upravljanja, ki je javni organ ali telo, in ga hkrati pooblasti za opravljanje nalog organa za potrjevanje.

4.   Država članica kot revizijski organ vsakega operativnega programa imenuje nacionalni, regionalni ali lokalni javni organ ali telo, ki je funkcionalno neodvisen od organa upravljanja in organa za potrjevanje. Isti revizijski organ se lahko imenuje za več operativnih programov.

5.   V primeru skladov, ki se nanašajo na cilj "naložbe za rast in delovna mesta" in v primeru ESPR, so lahko pod pogojem, da se ob upoštevanju načela ločevanja nalog organ upravljanja, organ za potrjevanje in, če je ustrezno, revizijski organ del istega javnega organa ali telesa.

Kadar skupni znesek podpore iz skladov za operativni program presega 250 000 000 EUR ali pri katerih skupni znesek podpore iz ESPR presega 100 000 000 EUR, je revizijski organ lahko del istega javnega organa ali telesa kot organ upravljanja, če je Komisija v skladu z veljavnimi določbami za predhodno programsko obdobje pred datumom sprejetja zadevnega operativnega programa obvestila države članice o svoji odločitvi, da se lahko predvsem opre na svoje revizijsko mnenje, ali če je na podlagi izkušenj iz predhodnega programskega obdobja prepričana, da sta institucionalna organiziranost in odgovornost revizijskega organa zadostno jamstvo za njegovo funkcionalno neodvisnost in zanesljivost.

6.   Država članica lahko imenuje enega ali več posredniških organov s pristojnostjo izvajanja nekaterih nalog organa upravljanja ali organa za potrjevanje pod. Ustrezne ureditve med organom upravljanja ali organom za potrjevanje ter posredniškimi organi se formalno pisno zabeležijo.

7.   Država članica ali organ upravljanja lahko zaupata upravljanje dela operativnega programa posredniškemu organu na podlagi pisnega sporazuma med posredniškim organom in državo članico ali organom upravljanja (v nadaljnjem besedilu: globalna nepovratna sredstva). Posredniški organ zagotovi jamstva o svoji plačilni sposobnosti in pristojnosti na zadevnem področju kot tudi za svojo upravno usposobljenost in usposobljenost za finančno upravljanje.

8.   Države članice lahko na lastno pobudo imenujejo usklajevalni organ, ki je pristojen za zveze s Komisijo in obveščanje Komisije, usklajevanje dejavnosti drugih zadevnih imenovanih organov in spodbujanje usklajene uporabe veljavnega prava.

9.   Država članica pisno določi pravila, ki urejajo njeno razmerje do organov upravljanja, organi za potrjevanje in revizijskimi organi, razmerje do takih organov ter razmerje takih organov do Komisije.

Člen 124

Postopek za imenovanje organa upravljanja in organa za potrjevanje

1.   Preden država članica Komisiji predloži prvi zahtevek za vmesno plačilo, Komisijo obvesti o datumu in obliki imenovanj organa upravljanja in po potrebi organa za potrjevanje, ki se izvedeta na ustrezni ravni.

2.   Imenovanji iz odstavka 1 temeljita na poročilu in mnenju neodvisnega revizijskega organa, ki oceni, ali imenovana organa izpolnjujeta merila v zvezi z notranjim nadzorom, obvladovanjem tveganj, dejavnostmi upravljanja in nadzornimi dejavnostmi in spremljanjem iz Priloge XIII. Neodvisni revizijski organ je revizijski organ ali druga oseba javnega ali zasebnega prava s potrebnimi revizijskimi zmogljivostmi, ki je neodvisna od organa upravljanja in, kjer je to ustrezno, od organa za potrjevanje, in ki svoje delo opravlja v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi. Kadar neodvisni revizijski organ ugotovi, da je del sistema upravljanja in nadzora, ki zadeva organ upravljanja ali organ za potrjevanje, v bistvu enak kot za predhodno programsko obdobje in da na podlagi revizije, opravljene v skladu z zadevnimi določbami Uredbe (ES) št. 1083/2006 in Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 (39), obstajajo dokazi o njegovem uspešnem delovanju med navedenim obdobjem, lahko brez dodatne revizije sklene, da so zadevna merila izpolnjena.

3.   Kadar skupni znesek podpore za operativni program iz skladov presega 250 000 000 EUR ali iz ESPR presega 100 000 000 EUR, lahko Komisija v enem mesecu po prejemu obvestila o imenovanju iz odstavka 1 zahteva poročilo in mnenje neodvisnega revizijskega organa iz odstavka 2 ter opis nalog in postopkov, vzpostavljenih za organ upravljanja ali po potrebi organ za potrjevanje. Komisija na podlagi svoje ocene tveganja odloči, ali bo zahtevala te dokumente, pri tem pa upošteva informacije o bistvenih spremembah nalog in postopkov organa upravljanja ali po potrebi organa za potrjevanje v primerjavi z nalogami in postopki, določenimi za predhodno programsko obdobje, ter zadevne dokaze o njihovem uspešnem delovanju.

Komisija lahko da pripombe v dveh mesecih po prejemu dokumentov iz prvega pododstavka. Brez poseganja v uporabo člena 83 preučitev teh dokumentov ne prekinja obravnave zahtevkov za vmesna plačila.

4.   Kadar skupni znesek podpore za operativni program iz skladov presega 250 000 000 EUR ali iz ESPR presega 100 000 000 EUR in pride do bistvenih sprememb nalog in postopkov organa upravljanja ali po potrebi organa za potrjevanje v primerjavi z nalogami in postopki, določenimi za predhodno programsko obdobje, lahko država članica na lastno pobudo v dveh mesecih po prejemu obvestila o imenovanju iz odstavka 1 Komisiji predloži dokumente iz odstavka 3. Komisija v treh mesecih po prejemu teh dokumentov predloži pripombe nanje.

5.   Kadar iz obstoječih rezultatov revizije in nadzora izhaja, da imenovani organ ne izpolnjuje več meril iz odstavka 2, država članica na ustrezni ravni glede na resnost problema določi preizkusno obdobje, med katerim se sprejme potrebni sanacijski ukrep.

Kadar imenovani organ ne izvede zahtevanega sanacijskega ukrepa v preizkusnem obdobju, ki ga je določila država članica, država članica na ustrezni ravni prekliče njegovo imenovanje.

Država članica nemudoma uradno obvesti Komisijo o tem, da je imenovani organ na preizkusu in ji predloži informacije o zadevnem preizkusnem obdobju, o zaključku preizkusnega obdobja zaradi uveljavitve sanacijskih ukrepov in preklicu imenovanja organa. Brez poseganja v uporabo člena 83 predložitev teh dokumentov ne prekinja obravnave zahtevkov za vmesna plačila.

6.   Kadar se imenovanje organa upravljanja ali organa za potrjevanje prekliče, država članica v skladu s postopkom, predvidenim v odstavku 2 imenuje nov organ, ki po imenovanju prevzame naloge organa upravljanja ali organa za potrjevanje, in o tem uradno obvesti Komisijo.

7.   Komisija za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje tega člena sprejme izvedbene akte v zvezi z vzorcem poročila in mnenjem neodvisnega revizijskega organa ter opisom nalog in postopkov, določenih za organ upravljanja ali po potrebi organ za potrjevanje. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 150(3).

Člen 125

Naloge organa upravljanja

1.   Organ upravljanja je odgovoren za upravljanje operativnega programa v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

2.   Kar zadeva upravljanje operativnega programa, organ upravljanja:

(a)	podpira delo odbora za spremljanje iz člena 47 in mu zagotavlja informacije, ki jih odbor zahteva za izvajanje svojih nalog, zlasti podatke o napredku operativnega programa pri doseganju ciljev, finančne podatke in podatke v zvezi s kazalniki in mejniki;

(b)	pripravi letna in končno poročilo o izvajanju iz člena 50 ter jih potem, ko jih potrdi odbor za spremljanje, predloži Komisiji;

(c)	posredniškim organom in upravičencem da na voljo informacije, pomembne za izvajanje njihovih nalog in izvajanje operacij;

(d)	vzpostavi sistem za računalniško beleženje in shranjevanje podatkov o posamezni operaciji, potrebnih za spremljanje, vrednotenje, finančno upravljanje, preverjanje in revizijo, vključno s podatki o posameznih udeležencih v operacijah, če je primerno;

(e)	zagotavlja, da se podatki iz točke (d) zberejo, vnesejo in shranijo v sistem iz točke (d) ter da se podatki o kazalnikih razčlenijo po spolu, če se to zahteva v prilogah I in II uredbe o ESS.

3.   Kar zadeva izbiro operacije, organ upravljanja:

(a)	pripravi in po odobritvi uporablja ustrezne izbirne postopke in merila, ki: (i) zagotavljajo, da operacije prispevajo k doseganju posebnih ciljev in rezultatov zadevnih prednostnih nalog; (ii) so nediskriminatorni in pregledni; (iii) upoštevajo splošna načela iz členov 7 in 8;

(b)	zagotavlja, da se izbrana operacija uvrsti na področje uporabe zadevnega sklada ali skladov in da jo je mogoče vključiti v kategorijo intervencije ali v primeru ESPR ukrepa iz prednostne naloge ali prednostih nalog operativnega programa;

(c)	zagotovi, da se upravičencu da na voljo dokument, v katerem so navedeni pogoji za podporo za posamezno operacijo, vključno s posebnimi zahtevami za izdelke ali storitve, ki se zagotovijo v okviru operacije, finančnim načrtom in rokom izvedbe;

(d)	pred odobritvijo dejavnosti se prepriča, ali ima upravičenec upravne, finančne in operativne zmogljivosti za izpolnitev pogojev iz točke (c);

(e)	če se je operacija začela izvajati pred predložitvijo zahtevka za financiranje organu upravljanja, se prepriča, ali je bila upoštevana veljavna zakonodaja, pomembna za operacijo;

(f)	zagotovi, da izbrane operacije za podporo iz skladov ne vključujejo operacije, ki so bile ali bi morale biti v postopku izterjave v skladu s členom 71 po preselitvi proizvodne dejavnosti zunaj programskega območja;

(g)	določi kategorijo intervencij ali v primeru ESPR ukrepov, katerim se pripišejo izdatki operacije.

4.   Kar zadeva finančno upravljanje in nadzor nad operativnim programom, organ upravljanja:

(a)	preveri, ali so bili sofinancirani proizvodi in storitve zagotovljeni ter ali so bili izdatki, ki so jih prijavili upravičenci, plačani in ali so ti v skladu z veljavno zakonodajo, operativnim programom in izpolnjeni pogoji za podporo operaciji;

(b)	zagotavlja, da upravičenci, vključeni v izvajanje operacij, za katere se vrnejo upravičeni in dejansko nastali izdatki, vodijo ločeno računovodstvo ali ustrezno računovodsko kodo za vse transakcije v zvezi z operacijo;

(c)	ob upoštevanju ugotovljenih tveganj uvede učinkovite in sorazmerne ukrepe za preprečevanje goljufij;

(d)	vzpostavi postopke, ki zagotavljajo, da se vsi dokumenti v zvezi z izdatki in revizijami, ki se zahtevajo za zagotovitev ustrezne revizijske sledi, hranijo v skladu z zahtevami iz točke (g) člena 72;

(e)	pripravi izjavo o upravljanju in letni povzetek iz točk (a) in (b) člena 59(5) finančne uredbe.

V uredbi o evropskem teritorialnem sodelovanju se lahko z odstopanjem od točke (a) prvega pododstavka določijo posebna pravila, ki se uporabljajo za preverjanje programov sodelovanja.

5.   Preverjanja v skladu s točko (a) prvega pododstavka odstavka 4 vključujejo naslednja postopka:

(a)	upravno preverjanje vsakega zahtevka za povračilo, ki ga predložijo upravičenci;

(b)	preverjanje operacij na kraju samem.

Pogostost in pokritost preverjanja na kraju samem sta sorazmerni z zneskom javne pomoči za operacijo in s stopnjo tveganja, ki je s takimi preverjanji ter revizijami revizijskega organa opredeljena za sistem upravljanja in nadzora kot celoto.

6.   Preverjanje posameznih operacij na kraju samem v skladu s točko (b) prvega pododstavka odstavka 5 se lahko izvede z vzorčenjem.

7.   Če je organ upravljanja tudi upravičenec v okviru operativnega programa, ureditev preverjanja iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 4 zagotavlja ustrezno ločitev funkcij.

8.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 149, s katerimi določi pravila za določitev informacij v zvezi s podatki, ki se zapisujejo in hranijo v elektronski obliki v okviru sistema spremljanja iz točke (d) odstavka 2 tega člena.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi tehnične specifikacije sistema, uvedenega v skladu s točko (d) odstavka 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 150(3).

9.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 149 o določitvi minimalnih zahtev za revizijsko sled iz točke (d) prvega pododstavka odstavka 4 tega člena v zvezi z vodenjem računovodskih evidenc ter hrambo spremnih dokumentov na ravni organa za potrjevanje, organa upravljanja, posredniških organov in upravičencev.

10.   Komisija za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje tega člena sprejme izvedbene akte v zvezi z vzorcem izjave o upravljanju iz točke (e) prvega pododstavka odstavka 4 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 150(2).

Člen 126

Naloge organa za potrjevanje

Organ za potrjevanje operativnega programa je pristojen zlasti za:

(a)	pripravo in predložitev zahtevkov za plačilo Komisiji ter potrditev, da ti izhajajo iz zanesljivih računovodskih sistemov, temeljijo na preverljivih spremnih dokumentih in jih je preveril organ upravljanja;

(b)	pripravo računovodskih izkazov iz točke (a) člena 59(5) finančne uredbe;

(c)

potrditev popolnosti, točnosti in verodostojnosti računovodskih izkazov ter da so izdatki iz izkazov v skladu z veljavnim pravom in da so nastali v zvezi z operacijami, izbranimi za financiranje v skladu z merili, ki se uporabljajo za operativni program ter so v skladu s predpisi Unije in veljavnim pravom;

(d)

zagotovitev sistema za računalniško zapisovanje in shranjevanje računovodskih izkazov za posamezne operacije, ki podpira vse podatke, potrebne za pripravo zahtevkov za plačilo in računovodskih izkazov, vključno z evidenco izterljivih in izterjanih zneskov ter zneskov, ki so bili umaknjeni po preklicu celotnega prispevka za operacijo ali operativni program ali njegovega dela;

(e)	zagotovitev, da je od organa upravljanja za pripravo in predložitev zahtevkov za plačilo prejel ustrezne informacije o postopkih in preverjanjih v zvezi z izdatki;

(f)	upoštevanje rezultatov vseh revizij, ki jih je opravil revizijski organ ali so bile opravljene v njegovi pristojnosti, pri pripravi in predložitvi zahtevkov za plačilo;

(g)	računalniško vodenje računovodske evidence izdatkov, predloženih Komisiji, in ustreznega javnega prispevka, plačanega upravičencem;

(h)	vodenje evidence izterljivih zneskov ter zneskov, ki so bili umaknjeni po preklicu celotnega ali dela prispevka za določeno operacijo. Izterjani zneski se vrnejo v proračun Unije pred zaključkom operativnega programa tako, da se odštejejo od poznejšega izkaza o izdatkih.

Člen 127

Naloge revizijskega organa

1.   Revizijski organ zagotovi, da se izvedejo revizije o pravilnem delovanju sistema upravljanja in nadzora za operativne programe in ustreznega vzorca operacij na podlagi prijavljenih izdatkov. Prijavljeni izdatki se revidirajo na podlagi reprezentativnega vzorca in kot splošno pravilo na podlagi statističnih metod vzorčenja.

Nestatistične metode vzorčenja se lahko uporabijo po strokovni presoji revizijskega organa v ustrezno utemeljenih primerih v skladu s sprejetimi mednarodnimi revizijskimi standardi in v vsakem primeru, kadar zaradi nezadostnega števila operacij za računovodsko leto ni mogoče uporabiti statistične metode.

V teh primerih zadostuje velikost vzorca, ki revizijskemu organu omogoča pripravo veljavnega revizijskega mnenja v skladu z drugim pododstavkom člena 59(5) finančne uredbe.

Nestatistične metode vzorčenja zajemajo najmanj 5 % operacij, za katere so se izdatki prijavili Komisiji v računovodskem letu, in 10 % izdatkov, ki so se prijavili Komisiji v obračunskem letu.

2.   Kadar revizije izvede organ, ki ni revizijski organ, revizijski organ zagotovi, da je tak organ funkcionalno neodvisen.

3.   Revizijski organ zagotovi, da se pri reviziji upoštevajo mednarodno priznani računovodski standardi.

4.   Revizijski organ v osmih mesecih od sprejetja operativnega programa pripravi revizijsko strategijo za izvajanje revizij. V revizijski strategiji so določeni revizijska metodologija, metoda vzorčenja za revizije operacije in načrtovanje revizij v zvezi s tekočim obračunskim letom ter dvema naslednjima obračunskima letoma. Revizijska strategija se letno posodablja od leta 2016 do vključno leta 2022. Kadar se skupni sistem upravljanja in nadzora uporablja za več kot en operativni program, se lahko za zadevne operativne programe pripravi enotna revizijska strategija. Revizijski organ na zahtevo predloži revizijsko strategijo Komisiji.

5.   Revizijski organ pripravi:

(a)	revizijsko mnenje v skladu z drugim pododstavkom člena 59(5) finančne uredbe;

(b)	poročilo o nadzoru, ki vključuje glavne ugotovitve revizij, izvedenih v skladu z odstavkom 1, vključno z ugotovljenimi pomanjkljivostmi v sistemu upravljanja in nadzora, ter predlagane in izvedene korektivne ukrepe.

Kadar se za več operativnih programov uporablja skupni sistem upravljanja in nadzora, se informacije iz točke (b) prvega pododstavka lahko združijo v enem poročilu.

6.   Komisija za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega člena sprejme izvedbene akte, s katerimi določi vzorce revizijske strategije, revizijskega mnenja in poročila o nadzoru. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 150(2).

7.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 149, s katerimi se določijo področje uporabe in vsebina revizij operacij in računovodskih izkazov ter metodologija za izbiro vzorca operacije iz odstavka 1 tega člena.

8.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 149, s katerimi se določijo podrobna pravila o uporabi podatkov, zbranih med revizijami, ki jih izvedejo uradniki ali pooblaščeni predstavniki Komisije.

POGLAVJE III

Sodelovanje z revizijskimi organi

Člen 128

Sodelovanje z revizijskimi organi

1.   Komisija z revizijskimi organi sodeluje pri usklajevanju njihovih revizijskih načrtov in metod ter s temi organi nemudoma izmenja rezultate revizij, izvedenih na sistemih upravljanja in nadzora.

2.   Za olajšanje tega sodelovanja v primerih, ko država članica imenuje več kot en revizijski organ, lahko država članica imenuje usklajevalni organ.

3.   Komisija, revizijski organi in kakršen koli usklajevalni organ se srečujejo redno in praviloma vsaj enkrat na leto, razen če se dogovorijo drugače, da pregledajo letno poročilo o nadzoru, revizijsko mnenje in revizijsko strategijo ter izmenjajo stališča o vprašanjih, povezanih z izboljšanjem sistemov upravljanja in nadzora.

NASLOV II

FINANČNO UPRAVLJANJE, PRIPRAVA, PREGLED, POTRDITEV IN ZAKLJUČEK OBRAČUNA TER FINANČNI POPRAVKI

POGLAVJE I

Finančno upravljanje

Člen 129

Splošna pravila za izplačila

Država članica zagotovi, da je ob zaključku operativnega programa znesek javnih izdatkov, izplačan upravičencem, vsaj enak prispevku iz skladov, ki ga je Komisija izplačala državi članici.

Člen 130

Splošna pravila za izračun vmesnih plačil in končno plačilo

1.   Komisija kot vmesno plačilo povrne 90 % zneska, ki izhaja iz uporabe stopnje sofinanciranja za vsako prednostno nalogo iz odločitve, s katero se sprejme operativni program, za upravičene izdatke za prednostno nalogo, vključeno v zahtevek za izplačilo. Komisija v skladu s členom 139 določi preostale zneske, ki jih je potrebno povrniti kot vmesna plačila ali izterjati.

2.   Prispevek iz skladov ali ESPR za prednostno nalogo prek vmesnih plačil ter končno plačilo ni višji od:

(a)	upravičenih javnih izdatkov za prednostno nalogo, navedene v zahtevku za izplačilo; ali

(b)	prispevka iz skladov ali ESPR za prednostno nalogo iz odločitve Komisije o odobritvi operativnega programa.

Člen 131

Zahtevki za izplačilo

1.   Zahtevki za izplačilo za vsako prednostno nalogo vključujejo:

(a)	skupni znesek upravičenih izdatkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju operacij, kakor je vnesen v računovodskem sistemu organa za potrjevanje;

(b)	skupni znesek javnih izdatkov, ki je nastal pri izvajanju operacij in kakor je vnesen v računovodskem sistemu organa za potrjevanje.

2.   Upravičeni izdatki v zahtevku za plačilo so podprti s prejetimi računi ali računovodskimi listinami z enako dokazno vrednostjo, razen če gre za druge oblike podpore iz točk (b), (c) in (d) prvega pododstavka člena 67(1), člena 68, člena 69(1) in člena 109 te uredbe in člena 14 uredbe o ESS. Za take oblike podpore so zneski iz zahtevka za izplačilo stroški, izračunani na veljavni osnovi.

3.   V primeru sheme pomoči iz člena 107 PDEU, javni prispevek, ki ustreza izdatkom v zahtevku za izplačilo, upravičencem izplača organ, ki dodeli pomoč.

4.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko, v primeru državne pomoči, zahtevek za izplačilo lahko vključuje vnaprejšnja izplačila, ki jih je upravičencu plačal organ, ki dodeli pomoč, pod naslednjimi pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni:

(a)	ta vnaprejšnja izplačila so zajeta v garancijo, ki jo nudi banka ali druga finančna institucija s sedežem v državi članici, ali so zajeta v aranžma, ki ga javni subjekt ali država članica nudita kot garancijo;

(b)	ta vnaprejšnja izplačila ne presegajo 40 % skupnega zneska pomoči, ki se dodeli upravičencu za posamezno operacijo;

(c)

ta vnaprejšnja izplačila so zajeta v izdatke upravičencev za izvrševanje operacije, ki so podprti z računi ali računovodskimi izkazi enakovredne dokazne vrednosti najpozneje v treh letih po letu plačila vnaprejšnjega plačila ali 31. decembra 2023, kar je prej; v nasprotnem primeru bo naslednji zahtevek za plačilo ustrezno popravljen.

5.   Vsak zahtevek za izplačilo, ki vključuje vnaprejšnja izplačila vrste iz odstavka 4, posebej navaja skupni znesek, ki je bil iz operativnega programa izplačan v obliki vnaprejšnjih izplačil, znesek, ki je bil zajet v izdatke, ki so jih upravičenci plačali v treh letih od prejema vnaprejšnjega izplačila iz točke (c) odstavka 4, in znesek, ki ni bil zajet v izdatke, ki so jih plačali upravičenci in za katerega triletni roko še ni potekel.

6.   Komisija za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje tega člena sprejme izvedbene akte, s katerimi določi vzorec zahtevkov za plačilo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 150(3).

Člen 132

Izplačila upravičencem

1.   Pod pogojem, da so na razpolago sredstva iz začetnih in letnih predplačil ter vmesnih plačil, organ upravljanja zagotovi, da upravičenec prejme celotni znesek upravičenih javnih izdatkov najpozneje 90 dni od dneva, ko je upravičenec vložil zahtevek za izplačilo.

Noben znesek se ne odšteje ali zadrži, prav tako se ne obračuna nobena posebna ali druga dajatev z enakovrednim učinkom, zaradi katere bi se znižali zneski za upravičence.

2.   Organ upravljanja lahko v ustrezno utemeljenih primerih prekine tek roka za plačilo iz odstavka 1, in sicer, kadar:

(a)	znesek iz zahtevka za plačilo še ni zapadel ali niso bile predložene ustrezne dokazne listine, vključno z listinami, potrebnimi za preverjanje upravljanja iz točke (a) prvega pododstavka člena 125(4);

(b)	začeta je bila preiskava o domnevnih nepravilnostih v zvezi z zadevnimi izdatki.

O prekinitvi teka roka in razlogih za prekinitev se zadevni upravičenec obvesti pisno.

Člen 133

Uporaba eura

1.   Države članice, ki na dan vložitve zahtevka za plačilo še niso sprejele eura kot svoje valute, zneske izdatkov, ki so nastali v nacionalni valuti, preračunajo v eure. Ti zneski se v eure preračunajo z uporabo mesečnega računovodskega menjalnega tečaja Komisije v mesecu, v katerem so bili izdatki zabeleženi v računovodskih izkazih organa za potrjevanje v okviru zadevnega operativnega programa. Menjalni tečaj Komisija vsak mesec objavi v elektronski obliki.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko uredba o evropskem teritorialnem sodelovanju vzpostavi posebna pravila o trenutku preračunavanja v euro.

3.   Kadar euro postane valuta države članice, se postopek preračunavanja iz odstavka 1 še naprej uporablja za vse izdatke, ki jih je organ za potrjevanje zabeležil v računovodske izkaze pred datumom začetka veljavnosti nepreklicno določenega menjalnega razmerja med nacionalno valuto in eurom.

Člen 134

Izplačilo predplačila

1.   Začetno predplačila se izplača v obrokih:

(a)

leta 2014: 1 % zneska podpore iz skladov in ESPR za celotno programsko obdobje za operativni program ali 1,5 % zneska podpore iz skladov in ESPR za celotno programsko obdobje za operativni program, kadar država članica v skladu s členoma 122 in 143 PDEU oziroma iz Evropskega instrumenta za finančno stabilnost (EIFS) prejema finančno podporo od leta 2010 ali v skladu s členoma 136 in 143 PDEU prejema finančno podporo dne 31. decembra 2013;

(b)

leta 2015: 1 % zneska podpore iz skladov in ESPR za celotno programsko obdobje za operativni program ali 1,5 % zneska podpore iz skladov in ESPR za celotno programsko obdobje za operativni program, kadar država članica v skladu s členoma 122 in 143 PDEU oziroma iz ESPR prejema finančno pomoč od leta 2010 ali v skladu s členoma 136 in 143 PDEU prejema finančno pomoč dne 31. decembra 2014;

(c)	leta 2016: 1 % zneska podpore iz skladov in ESPR za celotno programsko obdobje za operativni program;

Če je operativni program sprejet leta 2015 ali pozneje, se prvi obroki izplačajo v letu sprejetja.

2.   Izplačilo letnega predplačila se med letoma 2016 in 2023 izvede pred 1. julijem. Znaša odstotek zneska podpore iz skladov in ESPR za celotno programsko obdobje za operativni program kot sledi:

—

2016: 2 %

—	2017: 2,625 %

—	2018: 2,75 %

—	2019: 2,875 %

—	2020 do 2023: 3 %.

3.   Pri izračunavanju zneska začetnega predplačila iz odstavka 1 se iz zneska podpore za celotno programsko obdobje izključijo zneski iz rezerve za uspešnost, ki so bili prvotno dodeljeni operativnemu programu.

Pri izračunavanju zneska letnega predplačila iz odstavka 2 do vključno z letom 2020 se iz zneska podpore za celotno programsko obdobje izključijo zneski iz rezerve za uspešnost, ki so bili prvotno dodeljeni operativnemu programu.

Člen 135

Roki za predložitev zahtevkov za vmesna plačila in njihovo plačilo

1.   Organ za potrjevanje v skladu s členom 131(1) redno vlaga zahtevek za vmesno plačilo, ki zajema zneske, vnesene v njegov računovodski sistem v danem obračunskem letu. Lahko pa organ za potrjevanje takšne zneske vključi v zahtevke za plačilo, ki se predložijo v naslednjih obračunskih letih, kadar je po njegovem mnenju to potrebno.

2.   Organ za potrjevanje vloži končni zahtevek za vmesno plačilo do 31. julija po koncu predhodnega obračunskega leta in v vsakem primeru pred prvim zahtevkom za vmesno plačilo za naslednje obračunsko leto.

3.   Prvi zahtevek za vmesno plačilo se predloži, ko Komisija v skladu s členom 124 prejme uradno obvestilo o imenovanju organa upravljanja in organa za potrjevanje.

4.   Vmesna plačila za operativni program se ne izvedejo, če Komisiji ni bilo poslano letno poročilo o izvajanju v skladu s pravili za posamezen sklad.

5.   Komisija glede na razpoložljiva sredstva izplača vmesno plačilo najpozneje v 60 dneh od datuma, ko zabeleži zahtevek za izplačilo.

Člen 136

Prenehanje obveznosti

1.   Komisija za operativni program razveljavi odobritev katerega koli dela zneska, ki ni bil uporabljen za izvedbo začetnih in letnih predplačil in vmesnih plačil do 31. decembra tretjega obračunskega leta po letu proračunske obveznosti v okviru operativnega programa, ali za katerega zahtevek za izplačilo, sestavljen v skladu s členom 131, ni bil predložen v skladu s členom 135.

2.   Za tisti del obveznosti, ki je 31. decembra 2023 še neporavnan, se razveljavi odobritev, če Komisija do roka iz člena 141(1) ne prejme vseh dokumentov, zahtevanih na podlagi člena 141(1).

POGLAVJE II

Priprava, pregled in sprejetje obračuna ter zaključek operativnih programov ter ustavitev izplačil

Oddelek I

Priprava, pregled in sprejetje obračuna

Člen 137

Priprava računovodskih izkazov

1.   Komisiji se predložijo računovodski izkazi iz točke (a) člena 59(5) finančne uredbe za vsak operativni program. Izkazi zajemajo obračunsko leto in na ravni vsake prednostne osi, in kjer je ustrezno, sklada in kategorije regij, vključujejo:

(a)

skupni znesek upravičenih izdatkov, vnesenih v računovodske sisteme organa za potrjevanje, ki je bil vključen v zahtevo za izplačilo, predloženo Komisiji v skladu s členoma 131 in člena 135(2) do 31. julija v letu, ki sledi obračunskemu letu, skupni znesek ustreznih javnih izdatkov, ki so nastali pri izvajanju operacij, in skupni znesek ustreznih plačil upravičencem iz člena 132(1);

(b)	preklicane in izterjane zneske med obračunskim letom, zneske, ki jih je treba izterjati na koncu obračunskega leta, izterljive zneske iz člena 71 in neizterljive zneske;

(c)	zneske prispevkov programa, izplačane finančnim instrumentom iz člena 41(1) in predhodna plačila državne pomoči iz člena 131(4);

(d)	za vsako prednostno nalogo uskladitev izdatkov iz točke (a) in izdatkov, prijavljenih v istem obračunskem letu v zahtevkih za izplačilo, skupaj z obrazložitvijo kakršnih koli razlik.

2.   Kadar država članica iz računovodskih izkazov izključi izdatke, ki so bili predhodno vključeni v zahtevek za vmesno plačilo za dano obračunsko leto, ker se trenutno ocenjuje njihova zakonitost in pravilnost, se lahko ti izdatki ali del teh izdatkov, za katere se izkaže, da so zakoniti in pravilni, vključijo v zahtevek za vmesno plačilo za naslednja obračunska leta.

3.   Komisija za določitev enotnih pogojev za izvajanje tega člena sprejme izvedbene akte, s katerimi določi vzorec za obračune iz tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 150(3).

Člen 138

Predložitev informacij

Država članica za vsako leto od leta 2016 do vključno leta 2025 do roka iz člena 59(5) finančne uredbe predloži dokumente iz navedenega člena, in sicer:

(a)	računovodske izkaze iz člena 137(1) te uredne za predhodno obračunsko leto;

(b)	izjavo o zanesljivosti upravljanja in letni povzetek iz točke (e) prvega pododstavka člena 125(4) te uredbe za predhodno obračunsko leto;

(c)	revizijsko mnenje in poročilo o nadzoru iz točk (a) in (b) prvega pododstavka člena 127(5) te uredbe za predhodno obračunsko leto.

Člen 139

Preverjanje in sprejetje obračuna

1.   Komisija pregleda dokumente, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 138. Države članice na zahtevo Komisije zagotovijo vse potrebne dodatne informacije, na podlagi katerih lahko Komisija do roka iz člena 84 ugotovi, ali so obračuni popolni, natančni in verodostojni.

2.   Komisija potrdi tiste obračune, glede katerih lahko ugotovi, da so popolni, natančni in verodostojni. Takšno odločitev Komisija sprejme, kadar revizijski organ predloži revizijsko mnenje brez pridržka glede popolnosti, natančnosti in verodostojnosti obračunov, razen če ima Komisija na voljo specifične dokaze, da je revizijsko mnenje o obračunih nezanesljivo.

3.   Komisija do roka iz člena 84 obvesti zadevne države članice, ali lahko potrdi predložene obračune.

4.   Če Komisija iz razlogov na strani države članice do roka iz člena 84 ne more potrditi predloženih obračunov, obvesti države članice o razlogih v skladu z odstavkom 2 tega člena ter ukrepih, ki jih je treba sprejeti ter o časovnem obdobju za njihovo izvedbo. Komisija ob koncu časovnega obdobja za izvedbo ukrepov obvesti državo članico o tem, ali lahko potrdi obračune.

5.   Komisija pri odločanju o potrditvi obračunov ne upošteva vprašanj o zakonitosti in pravilnosti z izdatki povezanih transakcij iz obračunov. Brez poseganja v člena 83 in 142 postopek za pregled in potrditev obračunov ne prekinja obravnave zahtevkov za vmesna plačila in ne privede do začasne ustavitve izplačil.

6.   Komisija na podlagi potrjenih obračunov izračuna znesek v breme skladov in ESPR za zadevno obračunsko leto in posledične prilagoditve v zvezi s plačili državam članicam. Pri tem upošteva:

(a)	zneske iz proračunskih izkazov iz točke (a) člena 137(1), za katere se uporabi stopnja sofinanciranja za vsako prednostno nalogo;

(b)	skupni znesek plačil Komisije v navedenem obračunskem letu, ki je sestavljen iz: (i) zneska vmesnih plačil Komisije v skladu s členom 130(1) in členom 24 ter (ii) plačanega zneska letnega predplačila iz člena 134(2).

7.   Po izračunu na podlagi odstavka 6 Komisija obračuna ustrezno letno predplačilo in v 30 dneh po potrditvi zadevnih obračunov izplača vse neporavnane dodatne zneske. Kadar je potrebno znesek izterjati od države članice, se to stori z nalogom za izterjavo, ki ga izda Komisija in ki se, kjer je mogoče, izvrši s pobotom zneskov, ki pripadajo zadevni državi članici v okviru naknadnih izplačil za isti operativni program. Takšna izterjava ne pomeni finančnega popravka in ne zmanjšuje podpore iz skladov, namenjene operativnemu programu. Izterjani znesek pomeni namenski prejemek v skladu s členom 177(3) finančne uredbe.

8.   Kadar Komisija po uporabi postopka iz odstavka 4 ne more sprejeti obračunov, na podlagi razpoložljivih informacij in v skladu z odstavkom 6 določi znesek v breme skladov za zadevno obračunsko leto in o tem obvesti zadevno državo članico. Kadar država članica v dveh mesecih po predložitvi zadevnih informacij s strani Komisije uradno obvesti Komisijo o svojem soglasju, se uporabi odstavek 7. Če tega soglasja ni, Komisija sprejme odločitev z izvedbenimi akti, v kateri navede znesek v breme skladov za zadevno obračunsko leto. Takšna odločitev ne pomeni finančnega popravka in ne zmanjšuje podpore iz skladov, namenjene operativnemu programu. Komisija na podlagi navedene odločitve uporabi prilagoditve plačil za države članice v skladu z odstavkom 7.

9.   Sprejetje obračunov s strani Komisije ali odločitev Komisije iz odstavka 8 tega člena ne posega v uporabo popravkov iz členov 144 in 145.

10.   Države članice lahko nadomestijo nepravilne zneske, odkrite po predložitvi obračunov, in sicer tako, da opravijo ustrezne prilagoditve v obračunih za obračunsko leto, v katerem je nepravilnost odkrita, brez poseganja v člena 144 in 145.

Člen 140

Dostopnost dokumentov

1.   Brez poseganja v pravila, ki urejajo državno pomoč, organ za upravljanje zagotovi, da je v zvezi z izdatki, podprtimi iz skladov, vsa spremna dokumentacija o operacijah, za katere skupni upravičeni izdatki znašajo manj kot 1 000 000 EUR, na zahtevo na voljo Komisiji in Evropskemu računskemu sodišču za obdobje treh let, in sicer od 31. decembra po predložitvi obračunov, ki vsebujejo izdatke teh operacij.

Glede operacij, ki niso tiste iz prvega pododstavka, je vsa spremna dokumentacija na voljo za dve leti, in sicer od 31. decembra po predložitvi obračunov, ki vsebujejo končne izdatke dane končane dejavnosti.

Organ upravljanja lahko sklene, da se bodo za operacije, za katere skupni upravičeni izdatki znašajo manj kot 1 000 000 EUR, uporabljala pravilo iz drugega pododstavka.

Časovno obdobje iz prvega pododstavka se prekine v primeru sodnih postopkov ali na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije.

2.   Organ upravljanja obvesti upravičence o začetnem datumu obdobja iz odstavka 1.

3.   Dokumenti se hranijo kot izvirniki ali overjeni verodostojni izvodi izvirnikov ali na splošno sprejetih nosilcih podatkov, vključno z elektronskimi različicami izvirnih dokumentov ali dokumentov, ki so le v elektronski obliki.

4.   Dokumenti se hranijo v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, ki jih osebni podatki zadevajo, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere so bili podatki zbrani ali za katere se naprej obdelujejo.

5.   Postopek potrjevanja skladnosti dokumentov na splošno sprejetih nosilcih podatkov z izvirnim dokumentom določijo nacionalni organi, zagotavlja pa, da shranjene različice izpolnjujejo nacionalne zakonske zahteve in da se je nanje možno sklicevati pri reviziji.

6.   Kadar so dokumenti samo v elektronski obliki, morajo računalniški sistemi, ki se uporabljajo, izpolnjevati sprejete varnostne standarde, ki zagotavljajo, da shranjeni dokumenti izpolnjujejo nacionalne zakonske zahteve in da se je nanje možno sklicevati pri reviziji.

Oddelek II

Zaključek operativnih programov

Člen 141

Predložitev dokumentov o zaključku in končno plačilo

1.   Poleg dokumentov iz člena 138 za zadnje obračunsko leto od 1. julija 2023 do 30. junija 2024 države članice predložijo končno poročilo o izvajanju za operativni program ali zadnje letno poročilo o izvajanju za operativni program, ki se podpira s sredstvi iz ESPR.

2.   Končno plačilo se izvede najpozneje tri mesece po datumu sprejetja obračuna končnega obračunskega leta ali en mesec po datumu sprejetja končnega poročila o izvajanju, kar je pozneje.

Oddelek III

Začasna ustavitev izplačil

Člen 142

Začasna ustavitev izplačil

1.   Komisija lahko na ravni prednostnih nalog ali operativnih programov začasno zaustavi vsa vmesna plačila ali njihov del, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)	obstaja resna pomanjkljivost v uspešnem delovanju sistema upravljanja in nadzora operativnega programa, ki ogroža prispevek Unije k operativnemu programu in za katero niso bili sprejeti popravni ukrepi;

(b)	so izdatki iz izkaza o izdatkih povezani z nepravilnostjo, ki ima resne finančne posledice in ni bila odpravljena;

(c)	država članica ni sprejela potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja, ki povzroča prekinitev iz člena 83;

(d)	obstaja resna pomanjkljivost v kakovosti in zanesljivosti sistema spremljanja ali v podatkih o skupnih in posebnih kazalnikih;

(e)	se ukrepi za izpolnitev predhodne pogojenosti, kakor je določeno v členu 19, ne izvedejo;

(f)	obstajajo dokazi, pridobljeni pri pregledu uspešnosti prednostne naloge, da obstajajo resne pomanjkljivosti glede doseganja mejnikov te prednostne naloge v zvezi s finančnimi kazalniki in kazalniki učinka ter ključnih faz izvajanja iz okvira uspešnosti pod pogoji iz člena 22.

Posebna pravila za ESPR lahko določajo posebno podlago za začasno prekinitev izplačil, vezano na neupoštevanje pravil, ki se uporabljajo v okviru skupne ribiške politike, ki mora biti sorazmerna in upoštevati naravo, resnost, trajanje in ponavljanje neupoštevanja.

2.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi začasno ustavitev vseh ali dela vmesnih plačil po tem, ko državi članici ponudi možnost, da predloži svoje pripombe.

3.   Komisija prekliče začasno ustavitev vseh ali dela vmesnih plačil, ko država članica sprejme ustrezne ukrepe, ki dovoljujejo preklic začasne ustavitve.

POGLAVJE III

Finančni popravki

Oddelek I

Finančni popravki držav članic

Člen 143

Finančni popravki držav članic

1.   Države članice so najprej odgovorne za preiskovanje nepravilnosti ter izvajanje potrebnih finančnih popravkov in izterjav. V primeru sistemskih nepravilnosti država članica razširi svojo preiskavo na vse morebitno prizadete operacije.

2.   Države članice izvedejo potrebne finančne popravke v povezavi s posameznimi ali sistemskimi nepravilnostmi, ki so odkrite pri operacijah ali operativnih programih. Finančni popravki zajemajo preklic celote ali dela javnega prispevka za operacijo ali operativni program. Države članice upoštevajo značilnosti in resnost nepravilnosti ter finančno izgubo sklada ali ESPR in popravek izvedejo sorazmerno. Finančni popravki se evidentirajo v računovodskih izkazih s strani organa upravljanja za obračunsko leto, v katerem se odloči o preklicu.

3.   Prispevek iz skladov ali ESPR, preklican v skladu z odstavkom 2, lahko država članica v skladu z odstavkom 4 ponovno uporabi v zadevnem operativnem programu.

4.   Prispevek, preklican v skladu z odstavkom 2, se ne sme ponovno uporabiti za nobeno operacijo, ki je bila predmet popravka ali, kadar je bil finančni popravek izveden zaradi sistemske nepravilnosti, ter za nobeno operacijo, na katero je vplivala sistemska nepravilnost.

5.   Pravila za posamezni sklad za ESPR lahko določajo posebno podlago za finančne popravke držav članic, povezanih z neskladnostjo pravil, ki veljajo v skupni ribiški politiki, ki je sorazmerna, ob upoštevanju vrste, resnosti, trajanja in ponovitve neskladnosti.

Oddelek II

Finančni popravki Komisije

Člen 144

Merila za finančne popravke

1.   Komisija lahko z izvedbenimi akti izvede finančne popravke tako, da prekliče celoten prispevek ali del prispevka Unije za operativni program v skladu s členom 85, če po ustreznem pregledu ugotovi, da:

(a)	obstaja resna pomanjkljivost v uspešnem delovanju sistema upravljanja in nadzora operativnega programa, kar ogroža prispevek Unije, ki je bil že izplačan operativnemu programu;

(b)	država članica ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 143 pred začetkom postopka finančnih popravkov iz tega odstavka;

(c)	je izdatek v zahtevku za plačilo nepravilen in ga država članica ni popravila pred začetkom postopka finančnih popravkov iz tega odstavka.

Komisija svoje finančne popravke utemelji na posameznih primerih ugotovljene nepravilnosti, pri čemer upošteva, ali je nepravilnost sistemska. Kadar ni mogoče natančno določiti zneska nepravilnih izdatkov v breme skladov ali ESPR, Komisija uporabi pavšalni ali ekstrapolirani finančni popravek.

2.   Komisija pri odločanju o znesku popravka iz odstavka 1 spoštuje načelo sorazmernosti tako, da upošteva značilnosti in resnost nepravilnosti ter obseg in finančne posledice pomanjkljivosti v sistemu upravljanja in nadzora, ugotovljene v operativnem programu.

3.   Kadar Komisija svoje stališče utemeljuje na podlagi poročil zunanjih revizorjev, se po pregledu ukrepov, ki jih je zadevna država članica sprejela v skladu s členom 143(2), obvestil, poslanih v skladu s členom 122(2), in vseh odgovorov države članice sama odloči glede finančnih posledic.

4.   V skladu s členom 22(7), kadar Komisija na podlagi pregleda končnega poročila o izvajanju operativnega programa za sklade ali zadnjega letnega poročila o izvajanju za ESPR ugotovi resno nedoseganje ciljnih vrednosti iz okvira uspešnosti, lahko z izvedbenimi akti izvede finančne popravke za zadevne prednostne naloge.

5.   Kadar država članica ne spoštuje svojih obveznosti iz člena 95, lahko Komisija glede na stopnjo nespoštovanja teh obveznosti izvede finančni popravek s preklicem dela ali celotnega prispevka iz strukturnih skladov za zadevno državo članico.

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 149, s katerimi določi podrobna pravila v zvezi z merili za ugotavljanje resnih pomanjkljivosti uspešnega delovanja sistemov upravljanja in nadzora, vključno z glavnimi vrstami takih pomanjkljivosti, merila za določitev stopnje finančnega popravka, ki ga je treba uporabiti, ter merila za uporabo pavšalnih stopenj ali ekstrapoliranih finančnih popravkov.

7.   Pravila za posamezen sklad lahko za ESPR določajo posebno podlago za postopek finančnih popravkov Komisije, vezano na neupoštevanje pravil, ki se uporabljajo v okviru skupne ribiške politike, ki mora biti sorazmerna in upoštevati naravo, resnost, trajanje in ponavljanje neupoštevanja.

Člen 145

Postopek

1.   Komisija pred sprejetjem odločitve o finančnem popravku začne postopek z obvestilom državi članici o začasnih ugotovitvah svojega pregleda in zahtevo, da država članica v dveh mesecih predloži svoje pripombe.

2.   Kadar Komisija predlaga finančne popravke na podlagi ekstrapolacije ali pavšala, ima država članica s pregledom zadevne dokumentacije možnost dokazati, da je dejanski obseg nepravilnosti manjši kot v oceni Komisije. Ob soglasju s Komisijo lahko država članica omeji svoj pregled na ustrezen delež ali vzorec dokumentacije. Razen v upravičenih primerih rok za to preverjanje ni daljši od dveh mesecev, ki sledita obdobju dveh mesecev iz odstavka 1.

3.   Komisija upošteva vsa dokazila, ki jih država članica predloži v rokih iz odstavkov 1 in 2.

4.   Kadar država članica ne sprejme začasnih ugotovitev Komisije, je povabljena na zaslišanje pred Komisijo, da se zagotovi dostopnost vseh ustreznih informacij in pripomb, ki so podlaga za ugotovitve Komisije o zahtevku za finančni popravek.

5.   V primeru dogovora in ne glede na odstavek 6 tega člena lahko država članica ponovno uporabi ustrezne sklade v skladu s členom 143(3).

6.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme odločitev o izvedbi finančnih popravkov v šestih mesecih od datuma zaslišanja ali od datuma prejema dodatnih informacij, kadar se država članica strinja, da predloži take dodatne informacije po zaslišanju. Komisija upošteva vse informacije in pripombe, predložene med postopkom. Če zaslišanje ni izvedeno, začne šestmesečni rok teči dva meseca po datumu vabila na zaslišanje, ki ga je poslala Komisija.

7.   Kadar Komisija pri izvajanju svojih pristojnosti v skladu s členom 75 ali Evropsko računsko sodišče odkrije nepravilnosti, ki dokazujejo resno pomanjkljivost pri uspešnem delovanju sistemov upravljanja in nadzora, se s finančnim popravkom zmanjša podpora iz skladov za operativni program.

Prvi pododstavek ne velja v primeru resne pomanjkljivosti pri uspešnem delovanju sistema upravljanja in nadzora, ki je pred datumom, ko jo je odkrila Komisija ali Evropsko računsko sodišče:

(a)	bila ugotovljena v letni izjavi o upravljanju, letnem poročilu o nadzoru ali revizijskem mnenju, predloženem Komisiji v skladu s členom 59(5) finančne uredbe, ali v drugih revizijskih poročilih revizijskega organa, predloženih Komisiji, ter so bili sprejeti ustrezni ukrepi, ali

(b)	v zvezi z njo država članica že sprejela ustrezne popravne ukrepe.

Ocena resnih pomanjkljivosti pri uspešnem delovanju sistemov upravljanja in nadzora temelji na veljavnem zakonu, kadar so predložene ustrezne izjave o upravljanju, letna poročila o nadzoru in revizijska mnenja.

Ko Komisija odloča o finančnem popravku:

(a)	upošteva načelo sorazmernosti tako, da upošteva vrsto in težo resne pomanjkljivosti pri uspešnem delovanju sistemov upravljanja in nadzora ter njene finančne posledice za proračun Unije;

(b)	za uporabo pavšalne stopnje ali ekstrapoliranega popravka izključi nepravilne izdatke, ki jih je predhodno ugotovila država članica, ki so bili predmet prilagoditve v obračunu v skladu s členom 139(10), ter izdatke, ki so predmet tekoče ocene o zakonitosti in pravilnosti v skladu s členom 137(2);

(c)	upošteva pavšalno stopnjo ali ekstrapolirane popravke, ki jih je država članica uporabila za izdatke za druge resne pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila, ko je določila obstoj tveganja za proračun Unije.

8.   Pravila za posamezen sklad lahko za ESPR določajo dodatna pravila za finančne popravke iz člena 144(7).

Člen 146

Obveznosti držav članic

Finančni popravek Komisije ne posega v obveznost države članice o izterjavi iz člena 143(2) te uredbe ter vračilu državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU in v skladu s členom 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (40).

Člen 147

Povračilo

1.   Vsako vračilo v proračun Unije se izvede pred rokom, navedenim v nalogu za izterjavo, v skladu s členom 73 finančne uredbe. Ta rok poteče zadnji dan drugega meseca po izdaji naloga.

2.   Za vsako zamudo pri vračilu se plačajo zamudne obresti, ki se zaračunajo od datuma zapadlosti plačila do datuma dejanskega plačila. Obrestna mera je eno in pol odstotne točke nad obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih glavnih operacijah refinanciranja na prvi delovni dan v mesecu datuma zapadlosti.

NASLOV III

SORAZMERNI NADZOR OPERATIVNIH PROGRAMOV

Člen 148

Sorazmerni nadzor operativnih programov

1.   Operacije, pri katerih skupni upravičeni izdatki ne presegajo 200 000 EUR za ESRR in Kohezijskega sklada, 150 000 EUR za ESS ali 100 000 EUR za ESPR, niso predmet več kot ene revizije revizijskega organa ali Komisije pred predložitvijo obračunov, ki vsebujejo končne izdatke za končano operacijo. Druge operacije niso predmet več kot ene revizije revizijskega organa ali Komisije v obračunskem letu pred predložitvijo obračunov, ki vsebujejo končne izdatke za končano operacijo. Operacije niso predmet revizije Komisije ali revizijskega organa v nobenem letu, v katerem je revizijo že opravilo Evropsko računsko sodišče, pod pogojem, da lahko rezultate revizijskega dela za take operacije, ki ga opravi Evropsko računsko sodišče, za izpolnitev njunih nalog uporabita revizijski organ ali Komisija.

2.   Pri operativnih programih, za katere najnovejše revizijsko mnenje ne ugotavlja znatnih pomanjkljivosti, se lahko Komisija z revizijskim organom na naslednjem zasedanju iz člena 128(3) dogovori za zmanjšanje stopnje revizijskih dejavnosti, da bo ta sorazmerna z ugotovljenim tveganjem. V takih primerih Komisija ne izvaja revizij na kraju samem, razen kadar obstajajo dokazi o pomanjkljivostih v sistemu upravljanja in nadzora, ki vplivajo na izdatke, prijavljene Komisiji v obračunskem letu, za katerega je obračun Komisija sprejela.

3.   Pri operativnih programih, pri katerih Komisija ugotovi, da se lahko zanese na mnenje revizijskega organa, se lahko z njim dogovori za omejitev revizij Komisije na kraju samem z revidiranjem delovanja revizijskega organa, razen kadar obstajajo dokazi o pomanjkljivostih v delovanju revizijskega organa v obračunskem letu, za katerega je obračun Komisija sprejela.

4.   Ne glede na odstavek 1 lahko revizijski organ in Komisija izvajata revizije operacije, če se pri oceni tveganja ali reviziji Evropskega računskega sodišča odkrije posebno tveganje nepravilnosti ali goljufij, v primeru dokazov o resnih pomanjkljivostih pri uspešnem delovanju sistema upravljanja in nadzora zadevnega operativnega programa ter med obdobjem iz člena 140(1). Komisija lahko, da oceni delo revizijskega organa, opravi revizijo revizijske sledi revizijskega organa ali se udeleži revizij revizijskega organa na kraju samem in, kadar je to v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi ter je nujno, da se prepriča o uspešnem delovanju revizijskega organa, izvede revizije operacij.

PETI DEL

PRENOS POOBLASTIL, IZVEDBENE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

POGLAVJE I

Prenos pooblastil in izvedbene določbe

Člen 149

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5(3), drugega odstavka člena 12, četrtega pododstavka člena 22(7), člena 37(13), tretjega pododstavka člena 38(4), členov 40(4), člena 41(3), drugega pododstavka člena 42(1), člena 42(6), drugega, tretjega, četrtega in sedmega pododstavka člena 61(3), členov 63(4) in 64(4), drugega pododstavka člena 68(1), četrtega pododstavka člena 101(1), petega pododstavka člena 122(2), prvega pododstavka člena 125(8), člena 125(9), člena 127(7) in (8) ter člena 144(6) se prenese na Komisijo od 21. december 2013 do 31. decembra 2020.

3.   Pooblastila iz člena 5(3), drugega odstavka člena 12, četrtega pododstavka člena 22(7), člena 37(13), tretjega pododstavka člena 38(4), členov 40(4), člena 41(3), drugega pododstavka člena 42(1), člena 42(6), drugega, tretjega, četrtega in sedmega pododstavka člena 61(3), členov 63(4) in 64(4), drugega pododstavka člena 68(1), četrtega pododstavka člena 101(1), petega pododstavka člena 122(2), prvega pododstavka člena 125(8), člena 125(9), člena 127(7) in (8) ter člena 144(6) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 5(3), drugim odstavkom člena 12, četrtim pododstavkom člena 22(7), členom 37(13), tretjim pododstavkom člena 38(4), členom 40(4), člena 41(3), drugim pododstavkom člena 42(1), členom 42(6), drugim, tretjim, četrtim in sedmim pododstavkom člena 61(3), členi 63(4) in 64(4), drugim pododstavkom člena 68(1), četrtim pododstavkom člena 101(1), petim pododstavkom člena 122(2), prvim pododstavkom člena 125(8), členom 125(9), členom 127(7) in (8) ter členom 144(6), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 150

Postopek v odboru

1.   Komisiji pri uporabi te uredbe, Uredbe o ESRR, Uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju, Uredbe o ESS in Uredbe o Kohezijskem skladu, pomaga Odbor za usklajevanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Če odbor ne poda mnenja, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta v zvezi z izvedbenimi pooblastili iz tretjega odstavka člena 8, petega pododstavka člena 22(7), drugega pododstavka člena 38(3), člena 38(10), drugega pododstavka člena 39(4), člena 46(3), drugega pododstavka člena 96(2), člena 115(4) in drugega pododstavka člena 125(8), uporablja pa se tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

POGLAVJE II

Prehodne in končne določbe

Člen 151

Pregled

Evropski parlament in Svet to uredbo pregledata do 31. decembra 2020 v skladu s členom 177 PDEU.

Člen 152

Prehodne določbe

1.   Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo, vključno s popolnim ali delnim preklicem podpore, ki jo Komisija odobri na podlagi Uredbe (ES) št. 1083/2006 ali katere koli druge zakonodaje, ki se uporablja za navedeno podporo 31. decembra 2013. Ta uredba ali druga taka veljavna zakonodaja se posledično po 31. decembru 2013 naprej uporablja za to podporo ali zadevne operacije do njihovega zaključka. Za namene tega odstavka podporo zajema operativne programe in velike projekte.

2.   Zahtevki za podporo, predloženi ali odobreni v okviru Uredbe (ES) št. 1083/2006, ostajajo veljavni.

3.   Kadar država članica uporabi možnost iz člena 123(3), lahko Komisiji predloži zahtevo, da organ upravljanja z odstopanjem od točke (b) člena 59(1) Uredbe (ES) št. 1083/2006 opravlja naloge organa za potrjevanje za ustrezne operativne programe, ki se izvajajo na podlagi Uredbe (ES) št. 1083/2006. Zahtevo spremlja ocena, ki jo pripravi revizijski organ. Kadar se Komisija na podlagi informacij, ki jih da na voljo revizijski organ, in svojih lastnih revizij prepriča, da sistemi upravljanja in nadzora teh operativnih programov delujejo uspešno in da organ upravljanja, ki izvaja naloge organa za potrjevanje, ne bo posegal v njihovo delovanje, državo članico o svojem soglasju obvesti v dveh mesecih od prejema zahteve.

Člen 153

Razveljavitev

1.   Uredba (ES) št. 1083/2006 se brez poseganja v določbe iz člena 152 razveljavi z učinkom od 1. januarja 2014.

2.   Sklicevanja na razveljavljeno uredbo štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge XIV.

Člen 154

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Členi 20 do 24, člen 29(3), točka (a) člena 38(1), členi 58, 60, 76 do 92, 118, 120, 121 in členi 129 do 147 te uredbe se uporabljajo z učinkom od 1. januarja 2014.

Drugi stavek sedmega pododstavka člena 39(2) in peti odstavek člena 76 se uporabljata z učinkom od datuma, ko začne veljati ustrezna sprememba finančne uredbe v zvezi s prenehanjem obveznosti.

---

(1)  UL C 191, 29.6.2012, str. 30, UL C 44, 15.2.2013, str. 76 in UL C 271, 19.9.2013.

(2)  UL C 225, 27.7.2012, str. 58, in UL C 17, 19.1.2013, str. 56.

(3)  UL C 47, 17.2.2011, str. 1, UL C 13, 16.1.2013, str. 1 in UL C 267, 17.9.2013, str. 1.

(4)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(5)  Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1081/2006 (Glej stran 470 tega uradnega lista).

(6)  Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (Glej stran 608 tega uradnega lista).

(7)  Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L 30, 31.1.2009, str. 16).

(8)  Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. december 2013 vzpostavitvi Obzorja 2020 - okvirni program za raziskave in inovacije (2014–2020) in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (Glej stran 104 tega uradnega lista).

(9)  Uredba (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj skladu in o posebnih določbah glede cilja "naložbe za rast in delovna mesta" ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006 (Glej stran 289 tega uradnega lista).

(10)  Uredba (EU) št. 1300/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1084/2006 (Glej stran 281 tega uradnega lista)

(11)  Uredba (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o posebnih določbah za podporo cilju evropsko teritorialno sodelovanje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (Glej stran 259 tega uradnega lista)

(12)  Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (Glej stran 487 tega uradnega lista).

(13)  Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).

(14)  Uredba Komisije (ES) št. 105/2007 z dne 1. februarja 2007 o spremembi prilog k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 39, 10.2.2007, str. 1).

(15)  Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. december 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (Glej stran 884 tega uradnega lista).

(16)  Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. december 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129).

(17)  Uredba Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (UL L 209, 2.8.1997, str. 1).

(18)  Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (UL L 210, 31.7.2006, str. 25).

(19)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(20)  Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o 17. december 2013, o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (Glej stran 549 tega uradnega lista).

(21)  Priporočilo Sveta z dne 13. julija 2010 o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (UL L 191, 23.7.2010, str. 28).

(22)  Sklep Sveta 2010/707/EU z dne 21. oktobra 2010 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (UL L 308, 24.11.2010, str. 46).

(23)  Uredba Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L 379, 28.12.2006, str. 5).

(24)  Uredba Komisije (ES) št. 1535/2007 z dne 20. decembra 2007 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomočeh de minimis v sektorju kmetijske proizvodnje (UL L 337, 21.12.2007, str. 35).

(25)  Uredba Komisije (ES) št. 875/2007 z dne 24. julija 2007 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za pomoč de minimis v ribiškem sektorju in o spremembah Uredbe (ES) št. 1860/2004 (UL L 193, 25.7.2007, str. 6).

(26)  Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L 134, 30.4.2004, str. 114).

(27)  Uredba (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) (UL L 210, 31.7.2006, str. 19).

(28)  Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, majhnih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(29)  Uredba (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (UL L 306, 23.11.2011, str. 25)

(30)  Uredba Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (UL L 118, 12.5.2010, str. 1).

(31)  Uredba Sveta (ES) št. 332/2002 z dne 18. februarja 2002 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic (UL L 53, 23.2.2002, str. 1).

(32)  Uredba (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (UL L 140, 27.5.2013, str. 1).

(33)  Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (UL L 209, 2.8.1997, str. 6)

(34)  Uredba Sveta (ES) št. 332/2002 z dne 18. februarja 2002 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic (UL L 53, 23.2.2002, str. 1).

(35)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(36)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(37)  Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L 197, 21.7.2001, str. 30).

(38)  Uredba Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (UL L 310, 30.11.1996, str. 1)

(39)  Uredba Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribištvo (UL L 223, 15.8.2006, str. 1).

(40)  Uredba Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 83, 27.3.1999, str. 1).

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---